Strategija EU na področju industrijske politike Svet sprejel sklepe

SVET EVROPSKE UNIJE –

OPOZARJAJOČ NA sklepe Sveta iz maja[1] in novembra 2017[2] ter sklepe Evropskega sveta iz junija 2017[3], v katerih je izpostavljena potreba po oblikovanju celovite in dolgoročne industrijske strategije EU –

1. POUDARJA pomen krepitve industrijske baze kot ključne komponente evropske prihodnosti, saj se zaveda, da evropska industrija ostaja pomembno gonilo produktivnosti, rasti, inovacij in zaposlovanja, pa tudi temelj ekonomske blaginje v Evropi; Sporočilo Komisije iz leta 2017 o prenovljeni strategiji EU za industrijsko politiko[4] zato VIDI kot pomemben znak in koristen prvi korak na poti k oblikovanju v prihodnost usmerjene industrijske strategije EU;

2. ZNOVA POUDARJA, da je v digitalni dobi popolnoma delujoč notranji trg temeljni steber za okrepitev industrijske konkurenčnosti, in zato POUDARJA pomen uveljavljanja in izvajanja notranjih tržnih pravil; JE PREPRIČAN, da industrija potrebuje jasno, predvidljivo in nediskriminatorno regulativno okolje, da bi se lahko zoperstavila izzivom in izkoristila nove priložnosti ter zagotovila naložbe, usmerjene v prihodnost, zato OPOZARJA NA pomen poslovnih storitev in POUDARJA potrebo po odpravi še zadnjih neupravičenih ali nesorazmernih ovir ter posledično IZPOSTAVLJA nujnost strukturiranega in celovitega dolgoročnega strateškega pristopa;

3. zavedajoč se, da so druge regije v svetu že oblikovale dolgoročne industrijske politike in ukrepe, MENI, da EU potrebuje skupni pristop, ki bo izhajal iz konkurenčne prednosti našega gospodarstva in podjetij, upošteval evropski model visokih okoljskih in socialnih standardov ter določal ambiciozno dolgoročno vizijo razvoja industrije EU v prihodnjih deset in več letih v dobro državljanov in gospodarstva; PRIZNAVA, da bi lahko s pravilnim reševanjem večjih in ponekod prelomnih sprememb v industriji lahko pripomogli k ustvarjanju novih delovnih mest, okrepili rast proizvodnje v Evropi ter izzive spremenili v priložnosti;

4. POZDRAVLJA pobude EU na digitalnem področju in, ker se zaveda, da sta hitrost in obseg odločujoča za tržni uspeh, POZIVA k večjim prizadevanjem in hitremu izvajanju političnih prednostnih nalog v zvezi z digitalizacijo industrije, s posebnim poudarkom na nadgradnji pobud, kot so vozlišča za digitalne inovacije in druge pobude pod okriljem evropske platforme za digitalizacijo industrije, ki pomagajo malim in srednje velikim podjetjem pri njihovi digitalnih preobrazbi; ZNOVA POUDARJA, da so za konkurenčnost evropskih industrijskih panog na svetovnih trgih potrebni pravočasno sprejeti ambiciozni, usklajeni in dosledni standardi, ki jih narekuje industrija;

5. POUDARJA, da morajo biti podjetja, če želijo poslovati v podatkovnem gospodarstvu, pripravljena na stalni inovativni razvoj in prevzemati ključne trende prihodnosti, vključno z internetom stvari, umetno inteligenco, robotiko, masovnimi podatki in platformami, med seboj povezanimi in avtonomnimi sistemi, peto generacijo (5G), tridimenzionalnim tiskom, standardizacijo, varnostjo IKT in blokovnimi verigami; zavedajoč se, da podatki postajajo nov konkurenčen dejavnik v današnjem povezanem svetu, POUDARJA, da bi bilo treba v EU nadgraditi tehnologije in zmogljivosti, ki omogočajo hrambo podatkov, računalništvo v oblaku in visokozmogljivo obdelavo podatkov, da se zagotovijo ambiciozne ravni kibernetske varnosti, varstvo podatkov in zanesljive storitve IKT; PRIZNAVA, da obstaja velika nevarnost kršitev in nezakonitih prisvojitev intelektualne lastnine, izvedenih s pomočjo IKT, in pomen iskanja rešitev za to nevarnost;

6. IZPOSTAVLJA, da je zmožnost EU za uporabo novih tehnologij odvisna od njene inovacijske sposobnosti, zato je bistveno privabiti velike in bolj učinkovite naložbe ter vzpostaviti pravi okvir za raziskave, razvoj in inovacije, tudi z vidika prihodnjega večletnega finančnega načrta; MENI, da sta za spodbujanje dviga produktivnosti in splošne konkurenčnosti industrije odločilna boljši prenos znanja ter uvajanje naprednih in ključnih omogočitvenih tehnologij v industrijski bazi. OPOZARJA, da so za uporabo na trgu in tržno uvajanje, pa tudi za pretvarjanje znanja v nove proizvode in storitve odločilne povezave med podjetji in raziskavami ter razvojem in inovacijami , in da je treba v EU zagotoviti boljše pogoje za ustvarjanje in nadgradnjo inovacij ter njihovo medsebojno povezljivost, da bi se tako okrepile inovacijske sfere;

7. POZIVA k nadaljnjemu razvoju evropske politike grozdov, da bi se regionalni grozdi povezali in razmahnili v vseevropske grozde svetovne odličnosti, temelječe na načelu pametne specializacije, s čimer pa bi podprli tudi porajajoče se nove vrednostne verige v Evropi;

8. PRIZNAVA, da evropski inovativni projekti niso v celoti izkoriščeni ter da bi bilo treba podpreti obsežne inovacijske pobude in prelomne inovacije; IZPOSTAVLJA pomen izvajajočih se pobud za javno-zasebna partnerstva, inovacije in naložbe ter POZDRAVLJA sporočilo o posodobitvi področja državnih pomoči EU, v katerem so določena merila za podporo pri pomembnih projektih skupnega evropskega interesa, s čimer naj bi se vzpostavili boljši pogoji za čezmejne obsežne inovativne projekte;

9. POUDARJA pomen javnega naročanja, vključno s predkomercialnim naročanjem in javnim naročanjem inovativnih rešitev, za spodbujanje inovacij in krepitev konkurenčnosti industrije EU ter POZDRAVLJA pobude, med drugim nedavno sprejeto sporočilo „Uspešno izvajanje javnega naročanja v Evropi in za njo“, v prid uporabi naročanja kot strateškega orodja za lažji prehod na bolj inovativno, okolju prijazno in družbeno vključujoče gospodarstvo;

10. zavedajoč se, da je konkurenca v tržnem gospodarstvu izjemnega pomena za inovativno naravnanost gospodarstva, PRIZNAVA, da bi morale EU in njene države članice – kar zadeva inovacije in digitalni prehod – podpirati naložbe in ustvarjati spodbudne pogoje za zasebne naložbene sklade, vključno z inovativnimi oblikami financiranja in namenskimi ukrepi podpore za MSP in zagonska podjetja kot hrbtenice gospodarstva EU, če naj bi bile konkurenčne v svetovnem merilu; v zvezi s tem prav tako POUDARJA, da bodo tudi v prihodnje potrebne namenske politike za hitro rastoča podjetja in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter da je treba okrepiti podporo inovacijam z velikim tehnološkim tveganjem in dolgoročnim naložbenim obdobjem; IZPOSTAVLJA, da EU, države članice, regije in zasebni sektor potrebujejo pravo kombinacijo naložb in orodij financiranja;

11. POUDARJA, da so za spodbujanje industrijske rasti Unije potrebna prava znanja in spretnosti ter da je za izkoriščanje prednosti digitalnega prehoda potrebno zlasti odpraviti nezadostno raven digitalnih znanj in spretnosti evropske delovne sile ter pomanjkanje strokovnjakov na področju IKT, pa tudi diplomantov s področij znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike; ZNOVA POUDARJA, da bi dodatni sektorski načrti lahko služili kot osnova za opredelitev – sprva na najnižjih ravneh in šele nato na višjih – potreb po znanjih in spretnostih, značilnih za posamezni sektor, pa tudi za številnejša partnerstva med podjetji in izobraževalno sfero ter namenske naložbe v znanja in spretnosti mladih in vseživljenjsko učenje;

12. MENI, da je trgovina odločilna za rast in nova delovna mesta; PRIZNAVA pomen globalnih vrednostnih verig in trgovine za industrijo EU; SE ZAVEDA globalnih sprememb v trgovinski politiki, zato ZNOVA POUDARJA, kako pomembno je, da EU izvaja dosledno trgovinsko politiko, ki spoštuje odprt večstranski trgovinski sistem, temelječ na pravilih, v katerem ima osrednjo vlogo STO, saj je prepričan, da so trgovina in naložbe lahko proste le takrat, če so tudi pravične in koristijo vsem stranem; zato, navezujoč se na to dosledno trgovinsko politiko in spodbujajoč resnično enake konkurenčne pogoje, ODLOČNO POZIVA vse sodelujoče akterje, naj ustrezno odgovorijo na vprašanje, kako se odzvati na industrijske strategije tretjih držav, da bi evropskim podjetjem olajšali vključevanje v svetovne vrednostne verige, tudi z vidika dolgoročne konkurenčnosti;

13. POUDARJA, da je prispevek zasebnega sektorja odločilen, če želimo uresničiti ambiciozne cilje, zastavljene glede boja proti podnebnim spremembam in zagotavljanja trajnosti; UGOTAVLJA, da je zadovoljive rezultate mogoče doseči le z vizijo, partnerstvom in ustreznimi okvirnimi pogoji za inovacije, nova podjetja in proizvodne modele, vključno z ukrepi v podporo prehodu na nizkoogljične industrijske sektorje; POZDRAVLJA prizadevanja številnih sektorjev za razvoj načrtov dolgoročnega prehoda do leta 2030 in po njem vse do leta 2050 ter POZIVA Komisijo, naj dejavno z vsemi sektorji nadalje razvija te načrte in povezave med njimi, saj bodo prispevali k prihodnji celoviti in dolgoročni industrijski politiki; pri tem delu naj ji pomagajo industrija in države članice;

14. POZIVA k oblikovanju celovite industrijske politike, pri kateri bodo v kar največji meri izkoriščene priložnosti, izhajajoče iz prehoda na varne in trajnostne tehnologije ter nizkoogljično in krožno gospodarstvo, in bo uravnotežena s koherentnima evropskima politikama za podnebje in energijo ter usmerjena v vzpostavitev močne in konkurenčne evropske industrijske baze, gospodarne z viri; POUDARJA, da bi morala ta celovita politika upoštevati trajnostno preskrbo s surovinami in zunanjo dimenzijo podnebne politike EU, hkrati pa bi morala posebno pozornost namenjati obravnavi visokih stroškov energije in preprečevanju znatnejše prikrajšanosti EU v mednarodni konkurenci, zlasti kar zadeva energetsko intenzivne panoge;

15. ZNOVA POUDARJA, da bi bilo treba vprašanja industrijske konkurenčnosti sistematično vključevati v področja vseh politik EU, in poziva Komisijo, naj oceni učinek vključevanja industrijske politike v strateške pobude EU in predstavi predloge za večjo učinkovitost takega vključevanja; IZPOSTAVLJA, da so ocene kumulativnih stroškov in zmanjšanje nepotrebne regulativne obremenitve ključni del vsakega celovitega prizadevanja za krepitev globalne konkurenčnosti industrije EU; V zvezi s tem POUDARJA, kako pomembni so konkretni cilji za zmanjšanje nepotrebne regulativne obremenitve, ob spoštovanju veljavnih standardov zaščite in brez ogrožanja temeljnih ciljev zakonodaje; IZPOSTAVLJA, da bi sistematični ukrepi na ravni EU lahko učinkovito dopolnjevali ukrepe na nacionalni in regionalni ravni, kar bi prispevalo k boljši usklajenosti in sinergizmu med politiko EU in nacionalnimi politikami; POZIVA Komisijo, naj zagotovi, da se bo test za MSP med pripravo pobud bolj redno izvajal;

16. OPOZARJA, da bi ustrezne okvirne politike po potrebi morale spremljati pobude za spodbujanje novih sektorjev in sektorjev v vzponu z visokim potencialom rasti, pa tudi za sektorje, ki se soočajo z ekonomskimi spremembami;

17. UGOTAVLJA, da je treba za učinkovito izvajanje celovite industrijske politike EU določiti strateške cilje ter redno spremljati njihovo uresničevanje; zato POZIVA Komisijo, naj intenzivira delo v zvezi z oblikovanjem ustreznih ciljev industrijske politike do leta 2030 in po njem, pri čemer naj se posvetuje z državami članicami in deležniki, ter sinhronizira prizadevanja na področju industrijske, energetske in okoljske (vključno s podnebnimi spremembami) politike EU; POZDRAVLJA, nedavni dan industrije EU, pa tudi vzpostavitev okrogle mize na visoki ravni na temo industrijske politike „Industrija 2030“, ki naj bi koristno in pravočasno prispevala k razvoju celovite in dolgoročne industrijske strategije EU, in POZIVA Komisijo, naj države članice obvešča o delu okrogle mize;

18. POUDARJA, da je treba izvajanje ciljev industrijske politike, še pomembneje pa trendov v razvoju industrije EU spremljati z ustreznimi kazalniki, pri tem pa upoštevati, da morajo biti merljivi in prilagojeni času ter bi, kjer je to izvedljivo, morali omogočati primerjavo v svetovnem merilu;

19. POUDARJA, da je za ohranitev globalne konkurenčnosti Evrope nujno potrebna celovita in dolgoročna industrijska strategija EU, ki bi morala biti vzpostavljena najpozneje do začetka naslednjega institucionalnega cikla EU, zato POZIVA Komisijo, naj nadgradi obstoječo strukturo upravljanja in se posveti pripravi vseh elementov prihodnje strategije, vključno z akcijskim načrtom; UGOTAVLJA tudi, da je treba v ta proces intenzivno vključiti države članice, in ZNOVA PRIZNAVA strateško vlogo, ki jo ima Svet za konkurenčnost pri zagotavljanju političnih smernic in zagona.

[1] Dok. 9769/17.
[2] Dok. 15223/17.
[3] Dok. EUCO 8/17, točka 15.
[4] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu Svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki – Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo: prenovljena strategija EU za industrijsko politiko, dok. 12202/17 + ADD 1.