"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zunanje zadeve je izmenjal mnenja o ruski agresiji v Ukrajini.
Pred razpravo v Svetu je ukrajinski minister za zunanje zadeveDmitro Kuleba prek videokonference na kratko nagovoril ministre in ministrice EU ter jih seznanil z najnovejšim dogajanjem na terenu in vojaškimi prednostnimi nalogami Ukrajine, zlasti nujno potrebo po strelivu.
Svet se je nato na skupni seji, na kateri so se sestali ministri in ministrice za zunanje zadeve oziroma obrambo EU, dogovoril o tristranskem predlogu visokega predstavnika in komisarja Bretona, da se Ukrajini nujno zagotovi artilerijsko strelivo bodisi iz obstoječih zalog ali s skupnim naročanjem.
Svet je danes potrdil dogovor o tristranskem predlogu. Današnja odločitev je pomembna zaradi njenih ambicij – časovni roki bodo zelo kratki, saj naj bi v enem letu zagotovili milijon artilerijskih projektilov –, okvira – združili bomo dobavo iz obstoječih zalog in skupna javna naročila za nove količine – ter finančnega obsega – govorimo o približno 2 milijardah evrov povračil. [...] Svet se je tudi dogovoril, da bo razmislil o dodatnem povečanju splošne finančne zmogljivosti Evropskega mirovnega instrumenta v višini 3,5 milijarde EUR.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Ob robu srečanja je 17 držav članic EU in Norveška podpisalo projektni dogovor Evropske obrambne agencije (EDA) o skupnem javnem naročilu streliva za pomoč Ukrajini in obnovitev nacionalnih zalog držav članic.
Svet je nato razpravljal o formuli za mir, ki jo je predlagal predsednik Zelenski. Svet je izrazil podporo in bo še naprej ohranjal stike z Ukrajino in drugimi partnerji za spodbujanje tega načrta in pravičnega miru.
Kar zadeva odgovornost, so ministri in ministrice spregovorili o odločitvi Mednarodnega kazenskega sodišča, da izda nalog za prijetje predsednika Putina v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem deportacije ukrajinskih otrok v Rusijo. Svet si bo še naprej prizadeval za identifikacijo tistih, ki so vpleteni v deportacijo otrok, da bi sprejeli nadaljnje omejevalne ukrepe.
Ministri in ministrice so razpravljali tudi o črnomorski pobudi za žito, ki je bila podaljšana tik pred sejo Sveta, in poudarili, da EU znatno prispeva k prizadevanjem za podporo izvozu ukrajinske hrane prek solidarnostnih koridorjev.
Tunizija
Svet je izmenjal mnenja o razmerah v Tuniziji.
Tunizija je zelo tesna partnerica in soseda EU, dogodki v državi pa neposredno vplivajo na Evropsko unijo v smislu nestabilnosti v Sredozemlju.
Svet je izrazil, da je še naprej pripravljen podpirati tunizijsko prebivalstvo, vendar je poudaril, da je treba nujno obravnavati vprašanji pravne države in spoštovanja človekovih pravic v državi. Poudaril je tudi, da je nepogrešljivo, da tunizijsko vodstvo nadaljuje strukturne reforme in dokonča program, o katerem se je že dogovorilo z Mednarodnim denarnim skladom.
Svet bo še naprej pozorno spremljal razmere, visoki predstavnik pa je dva člana Sveta za zunanje zadeve zadolžil, naj odpotujeta v Tunizijo, da bi ocenila razmere in predlagala nadaljnje korake.
Aktualne zadeve
Svet je sklenil uvesti omejevalne ukrepe proti dodatnim osmim posameznikom in enemu subjektu, odgovornim za kršitve človekovih pravic v Iranu, s čimer je dopolnil prejšnje svežnje sankcij, sprejete po oktobru 2022.
Visoki predstavnik je ministre in ministrice EU obvestil o dogovoru, doseženem v Ohridu v okviru zadnjega srečanja na visoki ravni v sklopu dialoga med Beogradom in Prištino. Strani sta se strinjali z dogovorom glede priloge o izvajanju sporazuma, sprejetega na prejšnjem srečanju na visoki ravni 27. februarja v Bruslju, kar je ključni mejnik v procesu normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom*.
* To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Strateški kompas
Ministri in ministrice EU za zunanje zadeve oziroma obrambo so se na skupni seji seznanili z napredkom, doseženim pri izvajanju strateškega kompasa EU eno leto po njegovi odobritvi.
Ministri in ministrice so pozdravili napredek v okviru vseh štirih stebrov in opredelili področja, ki jih je treba nadalje obravnavati.
Strateški kompas leto dni pozneje: ocena (Infografika)
Drugi sklepi
Svet je odobril sklepe o Afganistanu in prednostnih nalogah EU v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter podaljšal mandat operacije EUNAVFOR MED IRINI do 31. marca 2025.
Svet je danes potrdil dogovor o tristranskem predlogu. Današnja odločitev je pomembna zaradi njenih ambicij – časovni roki bodo zelo kratki, saj naj bi v enem letu zagotovili milijon artilerijskih projektilov –, okvira – združili bomo dobavo iz obstoječih zalog in skupna javna naročila za nove količine – ter finančnega obsega – govorimo o približno 2 milijardah evrov povračil. [...] Svet se je tudi dogovoril, da bo razmislil o dodatnem povečanju splošne finančne zmogljivosti Evropskega mirovnega instrumenta v višini 3,5 milijarde EUR.
