Afganistan

Kriza v Afganistanu

Po desetletjih konfliktov, ponavljajočih se naravnih nesreč in visoke stopnje revščine so talibani s prevzemom oblasti avgusta 2021 povzročili še dodatni upad gospodarske dejavnosti ter poglobili neustrezno prehransko varnost in vsesplošno pomanjkanje.

Dejanja in odločitve talibanov so privedli do sistematične in grozljive izključenosti žensk in deklet ter dramatičnega poslabšanja političnih, gospodarskih in humanitarnih razmer ter razmer na področju človekovih pravic za afganistansko prebivalstvo.

Talibani se poleg tega niso pripravljeni oziroma niso zmožni učinkovito boriti proti terorističnim skupinam in njihovim operacijam na afganistanskem ozemlju.

V letu 2025 se Afganistan še vedno spopada z eno od največjih humanitarnih kriz na svetu, saj humanitarno pomoč potrebuje več kot 22,9 milijona ljudi, tj. več kot pol afganistanskega prebivalstva. Trenutno se 10 milijonov ljudi sooča z akutno prehransko nepreskrbljenostjo in 3,5 milijona otrok, mlajših od pet let, je akutno podhranjenih.

Tri afganistanske ženske v burki med hojo.

Več milijonov ljudi v državi nima dostopa do čiste vode, dovolj hrane in ustrezne zdravstvene oskrbe, zaradi česar so bolj izpostavljeni boleznim in podhranjenosti.

Afganistan se še naprej sooča z varnostno krizo, v največji nevarnosti pa so ženske, otroci, osebe s posebnimi potrebami in marginalizirane skupine.

Pravice žensk v Afganistanu

Pravice žensk in deklet nikjer na svetu niso ogrožene tako kot v Afganistanu. V trenutnih razmerah je zelo dvomljivo, ali bo mogoče ohraniti in okrepiti napredek na številnih področjih, ki so ga afganistanske ženske dosegle v zadnjih dveh desetletjih.

Talibani so izdali več kot 70 odlokov o številnih omejitvah ali prepovedih glede:

srednješolskega izobraževanja deklet
kodeksov oblačenja (vključno z ukazom, da ženske pokrijejo svoja telesa in obraze v javnosti)
segregacije na delovnih mestih
svobode gibanja žensk brez moškega skrbnika („mahram“)
dostopa žensk do javnih prostorov

Zaradi prepovedi srednješolskega izobraževanja je 1,5 milijona najstniških deklet opustilo šolanje.

Ženske so bile poleg tega v celoti izključene iz pravnega sistema, ki je bil praktično ukinjen, saj ustava iz leta 2004 ni več v veljavi, neodvisnost pravnega sistema pa ni več zagotovljena.

Konec decembra 2022 so se talibani odločili, da ženskam prepovejo študij na univerzah in delo v nevladnih organizacijah. Ti odloki niso samo diskriminatorni, temveč prinašajo tudi neposredne in včasih življenjsko nevarne posledice, saj odsotnost humanitarnih delavk ogroža zagotavljanje pomoči najranljivejšim.

Talibani so avgusta 2024 ženskam onemogočili, da bi imele kakršno koli besedo v javnosti.

EU je večkrat jasno izrazila svojo odločenost, da v skladu s svojimi vrednotami in načeli še naprej podpira ženske in dekleta v Afganistanu.

Svet je v sklepih, sprejetih novembra 2022:

obsodil sistematično omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin žensk in deklet, ki ga izvajajo talibani
pozval visokega predstavnika, Komisijo in države članice k ciljno usmerjenim in znatnim prizadevanjem za rešitev tega vprašanja in zagotovitev, da bodo afganistanske ženske vključene v dialoge o politiki v zvezi z Afganistanom
priznal pomen pobud za napredek pri izvajanju agende o ženskah, miru in varnosti, kot je na primer ustanovitev foruma afganistanskih voditeljic pod okriljem EU

Zavzemanje EU za mir in stabilnost v Afganistanu

Svet je marca 2023 sprejel sklepe, v katerih je ponovno poudaril, da se EU zavzema za mir in stabilnost v Afganistanu ter podpira afganistansko prebivalstvo.

Ponovno je potrdil tudi pomen in veljavnost meril iz sklepov Sveta z dne 15. septembra 2021 za politike in ukrepe pod prehodnim vladnim kabinetom, ki so ga imenovali talibani.

EU je talibane ponovno pozvala, naj v interesu afganistanskega prebivalstva:

spoštujejo, varujejo in uresničujejo vse človekove pravice ter obravnavajo kršitve in zlorabe človekovih pravic
vzpostavijo vključujočo in reprezentativno vlado
preprečijo, da bi Afganistan služil kot baza za terorizem, njegovo financiranje ali izvažanje v druge države
zagotovijo neoviran in nediskriminatoren humanitarni dostop
še naprej omogočajo varna, zaščitena in urejena potovanja v Afganistan in iz njega

EU je navedla tudi, da je stabilen Afganistan v interesu celotne mednarodne skupnosti, da se preprečijo regionalna nestabilnost, teroristične grožnje, prisilno razseljevanje in nedovoljene migracije.

Dejanja in odločitve talibanov so povzročili dramatično poslabšanje političnih, gospodarskih in humanitarnih razmer ter razmer na področju človekovih pravic za afganistansko prebivalstvo, zlasti za ženske in dekleta.

Kljub temu bo EU tudi v prihodnje pomagala blažiti hudo humanitarno in socialno-ekonomsko krizo, in sicer z zagotavljanjem humanitarne pomoči ter podpore za osnovne potrebe in sredstva za preživetje v okviru načelnega pristopa, ki določa, da se lahko pomoč še vedno zagotavlja tam, kjer je ženskam omogočena smiselna participacija in kjer ženske ostanejo upravičenke do te pomoči.

EU je tudi pripravljena dodatno okrepiti podporo za sosednje države in partnerje Afganistana v širši regiji, da bi preprečila negativne učinke te podpore za druga območja.

EU je ponovno poudarila, da neomajno podpira vsestransko participacijo celotnega afganistanskega prebivalstva, tudi žensk in deklet ter pripadnikov etničnih in verskih manjšin, na vseh področjih življenja v Afganistanu.

Humanitarna pomoč afganistanskemu prebivalstvu

EU je od leta 1994 Afganistanu zagotovila okoli 2 milijardi EUR v humanitarni pomoči. Glavni cilj humanitarne pomoči EU za Afganistan je:

zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči
zagotavljanje dostopa do osnovnih storitev
krepitev odpornosti prebivalstva na krize

EU je v letih 2024 in 2025 financirala humanitarne projekte v vrednosti 320 milijonov EUR

Intervencije so osredotočene zlasti na nujno pomoč v hrani, zdravstveno varstvo in prehrano, izobraževanje v izrednih razmerah, dostop do čiste vode, higiensko in sanitarno infrastrukturo, zavetišča in neživilske izdelke ter storitve zaščite, vključno z dejavnostmi odstranjevanja min.

Humanitarna pomoč EU v Afganistanu se usmerja prek humanitarnih partnerjev na terenu, kot so agencije ZN, mednarodne organizacije in nevladne organizacije. Pri financiranju se dosledno izpolnjujejo humanitarna načela neodvisnosti, nepristranskosti in nevtralnosti, da se zagotovi, da pomoč doseže tiste, ki jo najbolj potrebujejo.

Da bi EU olajšala dostavo življenjsko pomembne pomoči, je od avgusta 2021 prek humanitarnega zračnega mostu z enainštiridesetimi poleti v Kabul prepeljala več kot 2 240 ton opreme za pomoč.

Sankcije v zvezi z Afganistanom

Ukrepi proti talibanom

EU je uvedla sankcije proti tistim, ki pomenijo grožnjo miru, stabilnosti in varnosti v Afganistanu, vključno s talibani, ter posameznikom in skupinam, ki so z njimi povezani.

Ti ukrepi, s katerimi se izvaja Resolucija Varnostnega sveta ZN 1988 (2011), vključujejo:

embargo na orožje
prepoved tehnične pomoči v zvezi z vojaškim blagom in tehnologijo
prepoved potovanja za posameznike
zamrznitev sredstev za posameznike in subjekte

Ta režim sankcij se trenutno uporablja za 135 posameznikov in pet subjektov.

Sankcije proti ISIL/Daišu in Al-Kaidi

EU je 20. septembra 2016 vzpostavila namenski okvir sankcij proti ISIL/Daišu in Al Kaidi ter z njima povezanim osebam, skupinam, podjetjem in subjektom.

Te avtonomne sankcije dopolnjujejo sankcije, sprejete v okviru „seznama EU za področje terorizma“, tj. zakonodaje EU, s katero se izvaja Resolucija Varnostnega sveta ZN 1373 (2001).

Sankcije EU vključujejo:

prepoved potovanja za posameznike
zamrznitev sredstev za posameznike in subjekte
prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago tistim, ki so uvrščeni na seznam

Navedene sankcije se trenutno uporabljajo za skupaj 15 posameznikov in sedem skupin.

Glej tudi

Enotna ureditev za politično odzivanje na krize (IPCR)

Humanitarna pomoč

Zakaj EU sprejema sankcije?

Delegacija Evropske unije v Afganistanu (Evropska služba za zunanje delovanje)