"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet je odobril sklepe o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu med EU in Zahodnim Balkanom.
V sklepih se ocenjujejo razmere v vsaki od držav kandidatk in partneric EU, določajo smernice o prednostnih nalogah reform ter ponovno potrjuje zavezanost Sveta širitveni politiki EU. V skladu z revidirano metodologijo širitve, ki jo je Svet potrdil leta 2020, je močan poudarek na temeljnih reformah na področjih pravne države, temeljnih pravic, gospodarskega razvoja in konkurenčnosti, krepitve demokratičnih institucij ter reforme javne uprave.
Na podlagi junijskih sklepov Evropskega sveta in ob upoštevanju naknadnega priporočila Komisije z dne 12. oktobra 2022 Svet priporoča, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke, ko bo to potrdil Evropski svet, pod pogojem, da bodo izvedeni ukrepi, določeni v priporočilu Komisije, za okrepitev pravne države, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravljanja migracij ter temeljnih pravic. Svet pričakuje, da bo ta odločitev potrjena na decembrskem zasedanju Evropskega sveta,
Širitvena politika EU je trden temelj miru, demokracije, blaginje, varnosti in stabilnosti na naši celini. Svet s svojimi sklepi jasno sporoča svojo zavezanost širitvi EU. Zlasti sem zadovoljen s priporočilom, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke, in priznanjem reformnih prizadevanj Ukrajine v tako težkih časih. EU bo še naprej podpirala Ukrajino na njeni poti k prihodnjemu članstvu v EU in dogovorili smo se, da bomo na podlagi najnovejših informacij, ki jih bo Komisija predložila spomladi naslednje leto, ponovno obravnavali položaj pridruženih vzhodnih partneric.
Mikuláš Bek, češki minister za evropske zadeve
Svet se je dogovoril o mandatu za pogajanja z Evropskim parlamentom glede predloga uredbe o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju.
Glede na to, da politične kampanje vse pogosteje potekajo na spletu in segajo prek nacionalnih meja, je cilj predloga spodbujati visoke standarde preglednosti političnega oglaševanja v EU, omejiti uporabo ciljanega oglaševanja v politične namene ter olajšati čezmejno zagotavljanje storitev političnega oglaševanja in nadzor nad njimi. Predlog bo prispeval k boju proti dezinformacijam, manipuliranju z informacijami in vmešavanju v volitve ter zagotovil odprto demokratično razpravo v državah članicah EU.
Mandat Sveta temelji na predlogu Komisije ter krepi predlagana pravila, pojasnjuje način njihovega izvajanja in si prizadeva za večjo pravno varnost.
V uspešni demokraciji bi morali državljani in državljanke imeti na voljo objektivne, pregledne in pluralistične informacije brez manipuliranja. Omogočiti bi jim bilo treba, da zlahka prepoznajo politične oglase, zlasti na spletu, in da vedo, kdo stoji za njimi. Prav tako moramo omejiti in strogo spremljati uporabo tehnik ciljanja. Nova uredba bo zagotovila posodobljena pravila v vsej EU, da bi zaščitili naše demokratične procese.
Mikuláš Bek, češki minister za evropske zadeve
Ministri in ministrice so v okviru letnega dialoga o pravni državi razpravljali o posameznih državah, pri čemer so se osredotočili na ključne dogodke na Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji in na Švedskem.
Ta razprava je del zaveze Sveta za okrepljen in bolj strukturiran letni dialog o pravni državi, pri čemer smo v celoti spoštovali načela objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave vseh držav članic. Vsaki državi članici je namenjeno približno pol ure. Razprava poteka ob upoštevanju poročila Komisije o stanju pravne države. Ministri in ministrice v odprtem in konstruktivnem političnem dialogu izmenjujejo svoje izkušnje, pripombe in najboljše prakse v zvezi z omenjenim razvojem dogodkov.
To je bil peti krog razprav o posameznih državah, ki potekajo od novembra 2020. Do zdaj so bile vključene v postopek razmere v 25 državah članicah.
Ministri in ministrice so razpravljali o osnutku sklepov zasedanja Evropskega sveta, ki bo 15. decembra.
Evropski svet bo na zasedanju razpravljal o vojni agresiji Rusije v Ukrajini v vseh njenih razsežnostih in nadaljnji podpori EU Ukrajini. Voditelji in voditeljice se bodo ponovno posvetili tudi vprašanjem energije in gospodarstva.
Na področju varnosti in obrambe bo Evropski svet razpravljal o izvajanju strateškega kompasa ter načinih za nadaljnje povečanje varnostnih in obrambnih zmogljivosti EU. Zagotovil bo tudi smernice za podporo partnerjem EU.
Voditelji in voditeljice bodo opravili tudi strateško razpravo o odnosih z južnim sosedstvom in čezatlantskih odnosih.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o nadaljnjem ukrepanju po dogodku za povratne informacije Konference o prihodnosti Evrope, ki je potekal 2. decembra 2022.
Svet je odobril skupno izjavo o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za obdobje 2023–2024, o kateri so se pogajali Komisija, Parlament in predsedstvo Sveta skupaj s tremi prihodnjimi predsedstvi.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, predsednik vlade Petr Fiala v imenu češkega predsedstva in predsednica Komisije Ursula von der Leyen bodo pozvani, naj ob robu decembrskega zasedanja Evropskega sveta podpišejo skupno izjavo.
Svet je brez razprave odobril tudi točke s seznamov zakonodajnih in nezakonodajnih točk pod „A“.
Širitvena politika EU je trden temelj miru, demokracije, blaginje, varnosti in stabilnosti na naši celini. Svet s svojimi sklepi jasno sporoča svojo zavezanost širitvi EU. Zlasti sem zadovoljen s priporočilom, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke, in priznanjem reformnih prizadevanj Ukrajine v tako težkih časih. EU bo še naprej podpirala Ukrajino na njeni poti k prihodnjemu članstvu v EU in dogovorili smo se, da bomo na podlagi najnovejših informacij, ki jih bo Komisija predložila spomladi naslednje leto, ponovno obravnavali položaj pridruženih vzhodnih partneric.