Svet za pravosodje in notranje zadeve (notranje zadeve), 5. marec 2026

Glavni rezultati

Migracije

Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o zunanji razsežnosti migracij. Krepitev sodelovanja s ključnimi tretjimi državami ostaja osrednji steber migracijske politike EU. V zvezi s tem so bile razprave osredotočene na Libanon in Libijo, ki sta ključni tranzitni državi ob vzhodnosredozemski in osrednjesredozemski migracijski poti. Številni ministri in ministrice so ponovno potrdili svojo podporo Libanonu ter se zavzeli za bolj strukturirano sodelovanje s to državo, ko bodo izvedene potrebne reforme na različnih drugih področjih. V zvezi z Libijo je več ministrov in ministric poudarilo pomen podpiranja sodelovanja na tehnični ravni, pri čemer so izpostavili, da so prednostne naloge še vedno preventivni ukrepi, boj proti mrežam tihotapcev in krepitev prostovoljnega vračanja.

Komisija je predstavila najnovejše informacije o izvajanju pakta o azilu in migracijah, preden se bo 12. junija 2026 začel uporabljati. Pakt bo povečal učinkovitost skupnega evropskega azilnega sistema s hitrejšimi postopki in jasnejšimi pravili glede delitve odgovornosti in solidarnosti med državami članicami. Prispeval bo tudi k zmanjšanju migracijskega pritiska na vse države članice.

Komisija je poleg tega predstavila strategijo EU na področju migracij in azila, ki določa strateški pogled Komisije na migracijsko in azilno politiko za naslednjih pet let. Ministri in ministrice so se seznanili tudi z napredkom v zvezi z revidiranim sistemom Eurodac, ki naj bi bil v celoti pripravljen za začetek delovanja 12. junija.

Ciprsko predsedstvo je napovedalo, da bo ob začetku izvajanja pakta 12. junija v Nikoziji gostilo ministrsko konferenco.

Smo v zaključni fazi, preden se bo 12. junija začel uporabljati pakt o azilu in migracijah. Zagotovitev nemotenega začetka uporabe pakta je ena naših najpomembnejših prednostnih nalog, da bo lahko začel prinašati oprijemljive rezultate: trdnejše in varnejše zunanje meje, hitrejše postopke ter večjo solidarnost med državami članicami.

Nikolas A. Joanidis, ciprski pooblaščeni minister za migracije in mednarodno zaščito

• Migracijska in azilna politika EU (ozadje)
• Pravila EU o azilu (ozadje)

Schengensko območje

Ministri in ministrice za notranje zadeve so razpravljali o splošnem stanju schengenskega območja. Komisija je predstavila schengenski barometer in se na kratko dotaknila nedavno objavljene strategije za vizumsko politiko EU.

Ministri in ministrice so v okviru izvajanja prednostnih nalog cikla Schengenskega sveta za obdobje 2025–2026 razpravljali o tem, kako spodbujati prostovoljno vračanje, zlasti v zgodnji fazi procesa. Države članice so se strinjale, da je to še vedno najboljša možnost, vendar so poudarile tudi, da prostovoljno vračanje deluje bolje, če je povezano s strogimi ukrepi za prisilne vrnitve. Ministri in ministrice so izmenjali tudi mnenja o tem, kako bolj strateško uporabiti spodbude za vračanje in podporo pri reintegraciji.

Ministri in ministrice so odobrili tudi revidirani časovni načrt za obdobje po letu 2026 za interoperabilnost obsežnih informacijskih sistemov EU za pravosodje in notranje zadeve, vključno z mejniki za začetek delovanja spremenjenega vizumskega informacijskega sistema in platforme EU za pridobitev vizuma. Interoperabilni informacijski sistemi bodo izboljšali upravljanje zunanjih meja in zagotovili večjo notranjo varnost schengenskega območja.

• Razlaga schengenskega območja (ozadje)
• Informacijski sistemi za boj proti kriminalu in varne meje EU (ozadje)

Prihodnost Europola

Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o prihodnosti Europola ter Komisiji dali politične smernice kot prispevek k zakonodajnemu predlogu o prenovi mandata Europola za boljšo podporo državam članicam, ki naj bi bil pripravljen junija 2026.

Svet je potrdil, da bi moral biti cilj prihodnjega zakonodajnega predloga okrepiti vlogo Europola kot osrednjega vozlišča za izmenjavo in analizo informacij, tudi z uporabo novih tehnologij. Ministri in ministrice so potrdili, da bi moral predlog s krepitvijo interoperabilnosti utrditi tudi sodelovanje Europola z drugimi agencijami in organi EU. Svet je razpravljal tudi o vlogi, ki bi jo moral imeti Europol pri obravnavanju hibridnih groženj.

Številne države članice so se zavzele za ohranitev sedanjega obsega pooblastil agencije, kar zadeva področja kaznivih dejanj. Ministri in ministrice so nazadnje potrdili, da bi bilo mogoče obstoječi model upravljanja Europola okrepiti brez oblikovanja novih struktur.

• Svet in Evropski parlament želita, da ima Europol večjo vlogo (sporočilo za javnost, 25. september 2025)
• Uredba o spremembi uredbe o Europolu

Notranja varnost

Ministri in ministrice so na delovnem kosilu razpravljali o vplivu trenutnega dogajanja v SirijiinIranu na notranjo varnost EU. Razprave so bile osredotočene na trenutne grožnje in hitro spreminjajoče se razmere v obeh državah. Ministri in ministrice so se seznanili z glavnimi varnostnimi pomisleki, ki izhajajo iz trenutnih razmer v severovzhodni Siriji, zlasti v taboriščih, zaporih in centrih za pridržanje. Tema razprav je bilo tudi hitro zaostrovanje razmer v Iranu, pri čemer so bili vojaški odzivi v zadnjih dneh usmerjeni proti različnim državam v regiji, kar resno ogroža stabilnost regije in širšega območja. Opisani so bili morebitni ukrepi za zmanjšanje ugotovljenih tveganj za notranjo varnost EU in njenih držav članic.

V razpravi so sodelovali koordinator EU za boj proti terorizmu, Evropska služba za zunanje delovanje, Europol in Frontex.

Strategija EU na področju drog

Svet je odobril sklepe o strateškem okviru EU na področju drog in potrdil strategijo EU na področju drog, ki jo je Komisija predlagala 4. decembra 2025.

• Strategija EU na področju drog

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN
• Politika EU na področju drog (ozadje)
• Boj proti kriminalu (ozadje)

Razno

• Estonija je pod točko „Razno“ predstavila pobudo za usklajen odziv na grožnjo evropski notranji varnosti, ki jo predstavljajo ruski borci in nekdanji borci. Litva je poudarila, da je treba hibridne grožnje navesti kot cilj v finančnem instrumentu novega večletnega finančnega okvira, ki obravnava notranjo varnost.
• Komisija je predstavila agendo za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma ter boj proti njima, ki temelji na evropski strategiji notranje varnosti (ProtectEU), objavljeni aprila 2025.
• Komisija je predstavila tudi najnovejše informacije o razmerah v Ukrajini, kar zadeva status začasne zaščite.