"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za pravosodje in notranje zadeve, 8. december 2025
Glavni rezultati
Notranje zadeve
Migracijska politika EU
Svet je sprejel stališče o treh zakonih EU za pospešitev in poenostavitev postopkov vračanja zavrnjenih prosilcev za azil ter pospešitev in olajšanje azilnih postopkov.
Uredba o vračanju določa skupne postopke za vračanje, obveznosti nezakonito prebivajočega državljana tretje države, da sodeluje z organi, pristojnimi za migracije, in orodja za sodelovanje med državami članicami. EU bo pripravila tudi seznam varnih izvornih držav, ki bo državam članicam omogočil hitro obravnavo prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki prihajajo iz držav s tega seznama. Nazadnje, nova uredba o uporabi koncepta varne tretje države bo državam članicam dala več priložnosti za uporabo tega koncepta, da bi prošnjo za azil zavrgle kot nedopustno in preučile možnost morebitnega sodelovanje tretjih držav v ta namen.
Dogovor med državami članicami je bil dosežen samo šest mesecev po tem, ko je Evropski svet 26. junija pozval k okrepitvi prizadevanj za olajšanje, povečanje in pospešitev vračanja ter pripravi konceptov varnih tretjih držav in varnih izvornih držav.
Evropski azilni sistem ne deluje. Svet se je danes pomembno odzval na to problematiko.
Lahko bomo prevzeli nadzor nad migracijami v Evropo in zlomili poslovni model tihotapcev ljudi. Zagotovili bomo tudi, da bo dejansko vrnjenih več migrantov, ki nimajo pravice do prebivanja v EU.
Rasmus Stoklund, danski minister za priseljevanje in integracijo
Svet je dosegel tudi politični dogovor o vzpostavitvi letnega solidarnostnega fonda za leto 2026. Solidarnostni fond je glavni element pakta EU o migracijah in azilu ter zagotavlja učinkovito podporo tistim državam članicam, ki so pod migracijskim pritiskom. Evropski azilni sistem bo po začetku uporabe pakta 12. junija 2026 postal učinkovitejši, njegova pravila o odgovornosti za obravnavanje prošenj za azil in solidarnosti med državami članicami pa jasnejša. Pakt bo sčasoma prispeval k zmanjšanju migracijskega pritiska na vse države članice.
Ministri in ministrice so med delovnim kosilom razpravljali o krepitvi zunanjih meja schengenskega območja. Obravnavali so vztrajne vrzeli in kako jih skupaj odpraviti ter kako se pripraviti na nove ranljivosti, ki se pojavljajo na zunanjih mejah.
Ministri in ministrice so odobrili tudi časovni načrt za uvedbo strukture interoperabilnosti EU v obdobju 2027–2028. Ta struktura interoperabilnosti se nanaša na tekoči proces zagotavljanja, da so informacijski sistemi EU, ki zagotavljajo našo varnost na schengenskem območju – s pravilno identifikacijo oseb, odkrivanjem goljufij in preverjanjem varnostnih groženj – medsebojno povezani in da imajo nacionalni organi nemoten dostop.
Ker so sistem vstopa/izstopa za meje, sistem ETIAS za odobritev potovanj in posodobljena podatkovna zbirka prstnih odtisov Eurodac začeli delovati leta 2025 ali so načrtovani za leto 2026, bo Svet zdaj obravnaval preostale elemente skupne informacijske strukture za meje in varnost.
Ministri in ministrice so razpravljali o posledicah zlonamerne uporabe dronov z vidika organov odkrivanja in kazenskega pregona. Razpravljali so o ustreznih ukrepih na področju odkrivanja in pregona za obravnavo teh izzivov, vključno z morebitnimi ukrepi EU. Ti bi lahko vključevali boljše usklajevanje protidronskih dejavnosti, harmonizacija standardov protidronskih sistemov ter povečanje financiranja raziskav in inovacij.
Razprava je pokazala potrebo po hitrem ukrepanju, da bi se odzvali na vse večje izzive, ki jih predstavljajo droni, in organom odkrivanja in kazenskega pregona zagotovili potrebne zmogljivosti.
Ministri in ministrice so se na seji v ožji sestavi seznanili s polletno oceno ogroženosti v zvezi s trenutnimi varnostnimi izzivi. Predstavitev je v imenu evropskih notranjih varnostnih in obveščevalnih služb pripravil generalni direktor danske varnostne in obveščevalne službe (PET).
Boj proti organiziranemu kriminalu
Predsedstvo je predložilo zbirno poročilo o ukrepih, ki so bili od oktobra 2023 opredeljeni kot prednostne naloge v časovnem načrtu EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu. Časovni načrt vsebuje 17 kratko- in srednjeročnih ukrepov, ki so bili podlaga za ukrepe držav članic med belgijskim, madžarskim, poljskim in danskim predsedovanjem.
Komisija je predstavila dve sporočili, prvega o novi strategiji EU na področju drog ter drugega o akcijskem načrtu EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami. Obe sporočili je predstavila 4. decembra 2025. V njih je določen odziv EU na varnostne, zdravstvene, socialne in okoljske izzive, povezane s trgovino s prepovedanimi drogami in njihovo uporabo.
Boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu sta bili ključni prednostni nalogi danskega predsedstva. Ključnega pomena je, da sodelujemo med državami članicami, če se želimo učinkovito boriti proti tem subverzivnim elementom. Resnično cenim današnje konstruktivne in plodne razprave o teh vprašanjih.
Predsedstvo je pod točko „Razno“ predstavilo razvoj dogodkov med njegovim mandatom na področju dostopa do podatkov za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter ministrom in ministricam poročalo o srečanju ministrskega foruma EU-Zahodni Balkan o pravosodju in notranjih zadevah, ki je potekalo 30. in 31. oktobra v Sarajevu.
Poljska je predstavila najnovejše informacije o varnostnih razmerah in dodatne informacije v zvezi z izdajo vizumov ruskim državljanom, prihodnje ciprsko predsedstvo pa je predstavilo svoj delovni program.
