Informacijski sistemi za boj proti kriminalu in varne meje EU
Organi v EU si informacije izmenjujejo prek obsežnih informacijskih sistemov za zaščito državljanov in državljank, boj proti kriminalu in varne meje.
Schengenski informacijski sistem (SIS)
Organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v EU uporabljajo Schengenski informacijski sistem (SIS) za vnos ali preverjanje razpisov ukrepov za iskane ali pogrešane osebe in predmete. Sistem vsebuje skoraj 86,5 milijona razpisov ukrepov, leta 2022 pa so organi vanj vpogledali skoraj 35-milijonkrat na dan.
SIS obenem zagotavlja navodila organom o tem, kako ukrepati, kadar je oseba ali predmet najden, na primer pri:
- prijetju iskane osebe
- zaščiti ranljive pogrešane osebe
- zasegu nezakonitega ali ukradenega predmeta
EU je novembra 2018 sprejela nova pravila za nadgradnjo schengenskega informacijskega sistema.
Posodobljena različica je začela delovati marca 2023 in vključuje:
- nove kategorije razpisov ukrepov
- biometrične podatke, kot so odtisi dlani
- prstne sledi
- evidence DNK za pogrešane osebe
Avtomatizirana izmenjava podatkov za policijsko sodelovanje
Cilj je okrepiti, racionalizirati in olajšati izmenjavo informacij med državami članicami in z Europolom ter organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v EU zagotoviti boljša orodja za boj proti kriminalu.
Večje število kategorij podatkov
Novi okvir, pogosto imenovan Prüm II, organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj omogoča vpogled v nacionalne podatkovne zbirke drugih držav članic v zvezi z naslednjimi podatki:
- DNK
- prstni odtisi
- podatki iz registrov vozil
Nova zakonodaja, sprejeta 26. februarja 2024, policijskim organom omogoča preiskovanje:
- podob obraza
- kazenskih evidenc
Poleg tega bo mogoče iskati po vseh kategorijah, da se najdejo pogrešane osebe ali identificirajo človeški ostanki, če to dovoljuje nacionalno pravo. Če se pri iskanju v podatkovni zbirki pojavi zadetek, mora zadevna država v 48 urah predložiti ustrezne podatke policijskemu organu, ki je poizvedbo opravil:
- ime in priimek
- datum rojstva
- s podatki povezano kaznivo dejanje
Posodobitev informacijskega sistema
Nova prümska pravila bodo omogočila:
- posodobitev tehnične infrastrukture, na kateri temelji izmenjava informacij
- vzpostavitev usmerjevalnika s strani agencije eu-LISA za lažjo vzpostavljanje povezav med državami članicami in Europolom za pridobivanje podatkov
Usmerjevalnik bo sestavljen iz iskalnika in varnega komunikacijskega kanala. Organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki išče zadetke, bo svoje podatke (npr. prstni odtis) vnesel v usmerjevalnik. Usmerjevalnik bo to zaprosilo za poizvedbo poslal v podatkovne zbirke vseh drugih držav članic EU in Europola.
Za avtomatizirano iskanje po indeksih kazenskih evidenc bodo države članice in Europol uporabljali evropski indeksni sistem policijskih evidenc (EPRIS).
Večja vloga Europola
Nova pravila bodo Europolu tudi omogočila:
- iskanje po nacionalnih podatkovnih zbirkah za navzkrižno preverjanje informacij, ki jih je prejel od tretjih držav
Vizumski informacijski sistem (VIS)
Vizumski informacijski sistem, ki deluje od leta 2011, je podatkovna zbirka za lažje vodenje postopka za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje.
Sistem je v pomoč organom, pristojnim za vizume, meje, azil in migracije, pri preverjanju državljanov in državljank tretjih držav, ki potrebujejo vizum za kratkoročno bivanje za potovanje na schengensko območje. Lahko ga uporabljajo tudi za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, da se identificira oseba oziroma prepreči kraja ali zloraba identitete.
V odziv na spreminjajoče se migracijske in varnostne izzive je EU maja 2021 sprejela novo uredbo, da bi izboljšali sistem. Z novimi pravili:
- se dodatno izboljšuje varnost postopka za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje
- vizumi za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje so vključeni v isto podatkovno zbirko
- se zagotavlja interoperabilnost med VIS in drugimi ustreznimi sistemi in podatkovnimi zbirkami EU
Sistem za upravljanje evropskih prošenj za azil (Eurodac)
Podatkovna zbirka sistema Eurodac vsebuje prstne odtise prosilcev za azil, registriranih v državah članicah EU in pridruženih državah. Ta zbirka podatkov se uporablja pri izvajanju dublinske uredbe in je v pomoč pri:
- preverjanju, ali je prosilec že vložil prošnjo za azil v drugi državi članici
- preverjanju, ali je bil prosilec pridržan pri nezakonitem vstopu na evropsko ozemlje
- določanju, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil
Uredba Eurodac je bila revidirana v okviru zakonodajnih predlogov za reformo pravil EU o azilu.
Informacijski sistemi za varnost in migracije na ravni celotne EU (Infografika)
Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)
Svet je septembra 2018 sprejel uredbo o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS). Ta sistem informacijske tehnologije se bo uporabljal za predhodno preverjanje potnikov, ki so oproščeni vizumske obveznosti, ki jim bo po potrebi zavrnjena odobritev potovanja.
Podoben bo obstoječim sistemom, ki jih na primer uporabljajo ZDA, Kanada in Avstralija, ter bo med drugim pripomogel k:
- boljši notranji varnosti
- učinkovitejšemu preprečevanju nezakonitega priseljevanja
- zmanjšanju tveganj za javno zdravje in manjšim čakalnim vrstam na mejah
Sistem ETIAS bo razvila agencija eu-LISA, delovati pa bo začel v zadnjem četrtletju leta 2026.
To je agencija EU, ki upravlja obsežne informacijske sisteme s področja svobode, varnosti in pravice.
Sistem vstopa/izstopa
Sistem vstopa/izstopa (SVI) je nov digitalni sistem upravljanja meja na ravni EU, v katerem se evidentirata vstop in izstop državljanov in državljank tretjih držav, ki prečkajo zunanje meje schengenskega območja z namenom kratkoročnega bivanja. S hitrim in varnim biometričnim preverjanjem nadomešča stari sistem ročnega žigosanja potnih listov.
Z 12. oktobrom 2025 se bo v obdobju šestih mesecev začela postopna uvedba SVI na zunanjih schengenskih mejah. Takoj ob uvedbi mora sistem delovati vsaj na enem mejnem prehodu v vsaki sodelujoči državi. V tem obdobju v SVI ne bodo registrirani vsi prehodi ali vsi potniki in potnice, žigosanje potnih listov pa se bo še nadaljevalo.
Sistem naj bi se v celoti začel uporabljati do 10. aprila 2026.
SVI je skupaj z državami članicami vzpostavila agencija eu-LISA.
- Z začetkom delovanja novega sistema mejnega nadzora SVI bo EU okrepila varnost meja ter povečala učinkovitost za potnike in potnice (sporočilo za javnost, 11. oktober 2025)
- Upravljanje meja: Svet odobril postopen začetek delovanja sistema vstopa/izstopa (sporočilo za javnost, 18. julij 2025)
- Sistem vstopa/izstopa (eu-LISA)
Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) je bil vzpostavljen leta 2012. Državam članicam EU omogoča lažjo izmenjavo informacij o kazenskih obsodbah.
Večina izmenjanih informacij se nanaša na državljane in državljanke EU, saj sistem ne more učinkovito obdelati podatkov o državljanih in državljankah tretjih držav.
EU je aprila 2019 sprejela nova pravila za izboljšanje sistema ECRIS. Reformirani sistem bo vključeval centralizirano podatkovno zbirko z informacijami o obsodbah državljanov in državljank tretjih držav in oseb brez državljanstva.
Podatki iz evidence podatkov o potnikih
Organizirani kriminal in teroristične dejavnosti nemalokrat vključujejo mednarodna potovanja. EU je leta 2016 zaradi odprave kontrol na notranjih mejah na podlagi Schengenske konvencije sprejela direktivo o evidenci podatkov o potnikih (PNR).
Podatki iz PNR so osebni podatki, ki jih posredujejo potniki, zbirajo in hranijo pa letalski prevozniki. Zajemajo informacije, kot so ime potnika, datumi potovanja, načrt potovanja, številke sedežev, podatki o prtljagi, kontaktni podatki in način plačila.
Direktiva o PNR ureja prenos takšnih podatkov organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v državah članicah ter njihovo obdelavo za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in hudih kaznivih dejanj.
Sistem PNR dopolnjuje že obstoječa orodja za boj proti čezmejnemu kriminalu in harmonizira pravne določbe držav članic, s čimer preprečuje pravno negotovost in varnostne vrzeli, hkrati pa varuje varstvo podatkov.
Agencija EU, pristojna za obsežne informacijske sisteme (eu-LISA)
Agencija eu-LISA je agencija EU, pristojna za upravljanje obsežnih informacijskih sistemov, ki se uporabljajo pri politikah EU s področja upravljanja meja, migracij in sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
Svet je novembra 2018 sprejel nova pravila za okrepitev mandata agencije. Cilj novih pravil je še izboljšati zmogljivosti agencije za pomoč pri upravljanju meja, sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in upravljanju migracij v EU.
Agencija bo imela tudi ključno vlogo pri vzpostavljanju nove strukture informacijskega sistema na področju pravosodja in notranjih zadev.
Agencija eu-LISA bo lahko zaradi svojih razširjenih nalog:
- razvijala in upravljala nove sisteme, kot sta nedavno sprejeti sistem vstopa/izstopa ter ETIAS
- prispevala k razvoju interoperabilnih rešitev
- zagotavljala podporo državam članicam na njihovo zahtevo
- imela večjo vlogo pri raziskavah, pilotnih projektih in testiranjih
Agencija eu-LISA trenutno upravlja naslednje informacijske sisteme:
- Vizumski informacijski sistem
- Schengenski informacijski sistem
- Eurodac
Agencija eu-LISA trenutno razvija naslednje informacijske sisteme:
- sistem vstopa/izstopa
- sistem ETIAS
- sistem ECRIS-TCN
Interoperabilnost informacijskih sistemov EU
Informacijski sistemi EU, ki jih organi uporabljajo za boj proti kriminalu, nadzor meja in upravljanje migracijskih tokov, so nepovezani. Ker so razdrobljeni, obstaja tveganje za vrzeli v informacijah.
EU zdaj išče načine za boljše zbiranje in izmenjavo informacij, s čimer želi:
- omogočiti dostop do podatkov mejni policiji prek ustreznih podatkovnih zbirk EU
- izboljšati kazenske preiskave in pregon
Svet je maja 2019 sprejel uredbi o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU, ki naj bi bili v pomoč pri upravljanju mej, varnosti in migracij. Z novimi pravili se vzpostavljajo:
- evropski iskalni portal, ki bo organom omogočal sočasno iskanje po več informacijskih sistemih
- skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov za iskanje in navzkrižno preverjanje biometričnih podatkov
- skupno odložišče podatkov o identiteti, v katerem so shranjeni identifikacijski podatki državljanov in državljank tretjih držav
- detektor več identitet, ki bo organe opozoril, kadar biometrični podatki kažejo na identitetno prevaro
Ta nova arhitektura za interoperabilnost bo vzpostavljena od sredine leta 2024 do konca leta 2026 in bo zagotovila enoten vmesnik za iskanje ter nudila storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, kar bo olajšalo identifikacijo.
Zadnja posodobitev: 6. marec 2025