Razlaga schengenskega območja

Kaj je schengensko območje?

Schengensko območje je med najpomembnejšimi dosežki Evropske unije. Njegovi zametki segajo v leto 1985. Prvotno je šlo za medvladni projekt med petimi državami EU – Francijo, Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom. Sčasoma pa je s širitvami iz njega nastalo največje območje prostega gibanja na svetu.

Katere države so v schengenskem območju?

Schengensko območje danes obsega več kot 4 milijone kvadratnih kilometrov z več kot 450 milijoni prebivalcev in prebivalk ter šteje 29 držav:

• 25 od 27 držav članic EU
• vse članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico)

Svet se je 30. decembra 2023 dogovoril o odpravi kontrol na notranjih zračnih in morskih mejah z Bolgarijo in Romunijo. Svet je 12. decembra 2024 sklenil, da se odpravijo kontrole oseb tudi na notranjih kopenskih mejah z obema državama in med njima. Bolgarija in Romunija sta tako od 1. januarja 2025 v celoti del schengenskega območja.

• Schengen: sklep Sveta o odpravi kontrol na kopenskih mejah z Bolgarijo in Romunijo (sporočilo za javnost, 12. december 2024)

Kontrole na notranjih mejah s Ciprom še niso bile odpravljene, Irska pa sploh ni v schengenskem območju.

Katere so prednosti schengenskega območja?

Schengensko območje omogoča več kot 450 milijonom ljudi, da prosto potujejo med državami članicami, ne da bi za to morali skozi mejno kontrolo.

Vsak dan približno 3,5 milijona ljudi prečka notranje meje zaradi dela, študija ali obiska pri družini ter prijateljih in prijateljicah. Skoraj 1,7 milijona ljudi prebiva v eni schengenski državi, dela pa v drugi.

Po ocenah Evropejci in Evropejke vsako leto opravijo 1,25 milijarde potovanj znotraj schengenskega območja, kar zelo koristi tudi turizmu in kulturnemu sektorju.

Schengensko območje prinaša znatne gospodarske koristi vsem državljanom in državljankam in podjetjem v vključenih državah. Zasnovano je kot temelj Evropske unije in enotnega trga kot celote.

Ali imajo koristi od schengenskega območja lahko tudi državljani in državljanke tretjih držav?

Med schengenskimi državami se lahko gibljejo tudi državljani in državljanke tretjih držav, ki živijo v EU ali jo obiščejo v turistične namene, v okviru študentskih izmenjav ali v poslovne namene, ne da bi za to morali skozi mejno kontrolo.

EU je za potnike in potnice, ki prečkajo schengensko območje ali nameravajo na njem bivati krajše obdobje, sprejela skupna vizumska pravila.

Skupna vizumska politika EU je torej potrebna za učinkovito delovanje schengenskega območja brez meja, saj olajšuje vstopanje obiskovalcev in obiskovalk v EU, hkrati pa se z njo krepi notranja varnost.

• Vizumska politika EU (ozadje)
• Vizumski sporazumi EU z državami, ki niso članice EU (infografika)

Kako se je s schengenskim območjem izboljšala varnost v EU?

Eden glavnih ciljev schengenskega območja je zaščititi lastne državljane in državljanke z okrepljenim sodelovanjem med policijami, carinskimi organi in organi za nadzor zunanjih meja v vseh državah članicah. Te nove oblike sodelovanja so bile uvedene za izravnavo vsakršnega tveganja, da bi zaradi odprave kontrol na notranjih mejah prišlo do primanjkljaja na področju varnosti.

V okviru sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj schengensko območje omogoča:

• izboljšane sisteme komuniciranja med policijami
• čezmejno zasledovanje storilcev in storilk kaznivih dejanj
• čezmejni nadzor osumljencev in osumljenk
• medsebojno operativno pomoč
• neposredno izmenjavo informacij med policijami

To je ogromna prednost v boju proti terorizmu ter hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi in nezakonitimi migracijami.

Kako se država pridruži schengenskemu območju?

Država, ki se želi pridružiti schengenskemu območju, mora najprej izpolnjevati določene predpogoje. Tako mora:

• uporabljati skupni sklop schengenskih pravil (t. i. „schengenski pravni red“) v zvezi s kontrolami na mejah, izdajanjem vizumov, policijskim sodelovanjem in varstvom osebnih podatkov
• sprejeti odgovornost za nadzorovanje zunanjih meja tudi za druge schengenske države in odgovornost za izdajanje enotnih schengenskih vizumov
• učinkovito sodelovati z organi kazenskega pregona iz drugih schengenskih državah, da se po odpravi kontrol na notranjih mejah ohrani visoka raven varnosti
• vzpostaviti povezavo s schengenskim informacijskim sistemom (SIS) in ga uporabljati

Država, ki se želi pridružiti schengenskemu območju, mora opraviti vrsto ocenjevanj, da se ugotovi, ali izpolnjuje pogoje za uporabo schengenskih pravil.

Ko je s takšnim ocenjevanjem potrjeno, da je pripravljena za pridružitev schengenskemu območju brez kontrol na notranjih mejah, morajo ustrezni sklep soglasno odobriti vse druge članice schengenskega območja po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Ali je znotraj schengenskega območja mogoče ponovno uvesti mejne kontrole?

Več držav članic EU se je v letih 2020–2022 odločilo za ponovno uvedbo kontrol na notranjih mejah zaradi COVID-19. Kontrole so bile ponovno uvedene tudi v drugih okoliščinah, tudi leta 2015 po terorističnih napadih oziroma ob povečanju migracijskih tokov v Evropsko unijo.

Ponovna uvedba kontrol na notranjih mejah bi morala biti možnost, ki se uporabi le v skrajnem primeru.

V izrednih okoliščinah

Zakonik o schengenskih mejah dopušča, da države članice v izrednih okoliščinah, ki ogrožajo delovanje schengenskega območja kot celote, ponovno uvedejo kontrole na nekaterih notranjih mejah.

V takšnih primerih lahko Svet na podlagi predloga Komisije eni ali več državam članicam priporoči, naj ponovno uvedejo mejne kontrole.

Uvedbo kontrol v primeru izrednih okoliščin mora odobriti Svet.

V odziv na resno grožnjo

Zakonik o schengenskih mejah določa tudi, da lahko države članice uvedejo začasne kontrole na mejah v odziv na resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti.

V takšnem primeru mora zadevna država članica Komisijo in druge države EU o tem obvestiti vsaj štiri tedne pred uvedbo kontrol ali v krajšem obdobju, če so okoliščine nepredvidljive. Za takšno ponovno uvedbo kontrol na notranjih mejah odobritev Sveta ni potrebna.

• Začasna ponovna uvedba mejnih kontrol (Evropska komisija)

Kako so zaščitene zunanje meje schengenskega območja?

EU in njene države članice so sprejele konkretne ukrepe za zaščito evropske varnosti in okrepitev zunanjih meja EU.

Ti vključujejo na primer ustanovitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) ter razvoj schengenskega informacijskega sistema (SIS).

Organi v EU uporabljajo SIS, da preverijo, ali obstaja razpis ukrepov za iskane ali pogrešane osebe in predmete, oziroma razpis ukrepov sami vnesejo. Sistem vsebuje približno 86,5 milijona razpisov ukrepov in v letu 2022 so ga organi uporabili 35-milijonkrat na dan.

SIS obenem zagotavlja navodila organom o tem, kako ukrepati, kadar se oseba ali predmet najde, na primer pri:

• prijetju iskane osebe
• zaščiti ranljive pogrešane osebe
• zasegu nezakonitega ali ukradenega predmeta

Nadgrajujejo ali razvijajo se tudi naslednja orodja IT, ki bodo pomagala pri boju proti kriminalu in varovanju meja:

• Vizumski informacijski sistem (VIS)
• Sistem vstopa/izstopa (SVI):
• Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)

• Krepitev zunanjih meja EU (ozadje)
• Informacijski sistemi za boj proti kriminalu in varne meje EU (ozadje)

• Schengensko območje: Svet sprejel posodobitev zakonika o schengenskih mejah (sporočilo za javnost, 24. maj 2024)
• Schengen: Svet in Evropski parlament dosegla dogovor o posodobitvi zakonika EU o mejah (sporočilo za javnost, 6. februar 2024)
• Zakonik o schengenskih mejah: Svet sprejel splošni pristop (sporočilo za javnost, 10. junij 2022)