Varstvo podatkov pri kazenskem pregonu

Varstvo podatkov v pravosodnem in policijskem sodelovanju

Posebna narava policijskih in pravosodnih dejavnosti v kazenskih zadevah narekuje različne predpise za varstvo osebnih podatkov v prid prostemu pretoku podatkov in spodbujanju sodelovanja med državami članicami na teh področjih.

Direktiva o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, je bila sprejeta leta 2016, uporabljati pa se je začela leta 2018.

Njen cilj je zaščita pravice posameznikov do varstva njihovih osebnih podatkov ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni javne varnosti.

Ta direktiva zajema čezmejno in nacionalno obdelavo podatkov, ki jih pristojni organi držav članic obdelujejo za namene:

• preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj
• varovanja pred ogrožanjem javne varnosti in njegovega preprečevanja

Ne vključuje pa dejavnosti institucij, organov, uradov in agencij EU niti dejavnosti, ki ne spadajo na področje uporabe prava EU.

• Direktiva o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj (Uradni list EU)

Pravice posameznikov

V direktivi je določena vrsta načel, vključno z nujnostjo zagotavljanja, da se vsi zbrani osebni podatki:

• obdelujejo zakonito
• zbirajo za določene, izrecne in zakonite namene
• niso pretirani glede na namen svoje obdelave

Pravila vključujejo obveznost držav članic, da priskrbijo razumljive informacije in posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotovijo pravico do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave. Obenem so v njih določene omejitve teh pravic, ki državam članicam omogočajo sprejetje zakonodajnih ukrepov za njihovo omejitev.

Uporaba pravil o varstvu podatkov

V direktivi o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene kazenskega pregona, so določene odgovornosti upravljavcev podatkov (tj. subjektov, ki so odgovorni za obdelavo podatkov), na primer:

imenovanje uradne osebe za varstvo podatkov, ki pristojnim organom pomaga zagotavljati skladnost s pravili o varstvu podatkov

zahteva po oceni učinka, kadar bi vrsta obdelave verjetno povzročila veliko tveganje za pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki

Nadzorni organi so lahko isti kot organi, določeni v okviru splošne uredbe o varstvu podatkov. V direktivi so določena pravila glede obvezne medsebojne pomoči in splošna obveznost sodelovanja.

Evropski odbor za varstvo podatkov zagotavlja, da se direktiva v celoti uporablja. V njem so predstavniki in predstavnice vseh 27 neodvisnih nadzornih organov, ki bdijo tudi nad uporabo GDPR.

• Evropski odbor za varstvo podatkov

Z zadevno direktivo so posamezniki dobili tudi pravico do odškodnine, če utrpijo škodo zaradi obdelave, ki ni bila skladna s pravili.

Prenosi v države, ki niso članice EU

Posredovanje osebnih podatkov v državo, ki ni članica EU, je mogoče le za namene kazenskega pregona in v primeru, če je Evropska komisija sprejela sklep o ustreznosti ravni varstva, ki jo zadevna država zagotavlja.

Če tega sklepa o ustreznosti ni, se lahko podatki posredujejo le ob ustreznih zaščitnih ukrepih.