Pariški sporazum o podnebnih spremembah

Kaj je Pariški sporazum?

Pariški sporazum je mednarodna pogodba, ki podpisnice pravno zavezuje k ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam.

Leta 2015 so se vlade prvič skupaj dogovorile o pomembnih skupnih prizadevanjih za omejitev globalnega segrevanja in odpravljanje njegovih posledic.

Roka, ki pritiska dol na termometer, ki kaže dvig temperature za 1,5 °C.

Omejitev globalnega segrevanja pod 1,5 °C

Odpravljanje učinkov podnebnih sprememb

Sporazum je začel veljati 4. novembra 2016, ko je bil izpolnjen pogoj, da ga ratificira vsaj 55 držav, ki skupaj ustvarijo najmanj 55 % svetovnih emisij toplogrednih plinov.

V njem je bil začrtan akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja.

Ključne točke Pariškega sporazuma

Dolgoročni cilj

Povprečna svetovna temperatura se do konca stoletja ne bi smela povečati za več kot 1,5 °C.

Preglednost

Da bi zagotovile preglednost in nadzor, države poročajo druga drugi in javnosti o tem, kako uspešne so pri doseganju ciljev.

Prispevki

Države se zavežejo k podnebnim ukrepom s predložitvijo podnebnih akcijskih načrtov za zmanjšanje emisij.

Solidarnost

Podnebno financiranje je potrebno za pomoč ranljivim državam pri zmanjševanju emisij in krepitvi odpornosti na podnebne spremembe.

Ambicije

Vlade vsakih pet let sporočijo svoje akcijske načrte – v vsakem naslednjem določijo ambicioznejše cilje.

UNFCCC: globalna konvencija o podnebju

Najpomembnejši mednarodni sporazum na tem področju je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Pariški sporazum so države sprejele na srečanju pogodbenic UNFCCC leta 2015.

UNFCCC je ena od treh konvencij, sprejetih leta 1992 na vrhu o okolju v Riu de Janeiru, ko je mednarodna skupnost priznala, da je treba ukrepati skupaj, da bi zaščitili ljudi in okolje ter omejili emisije toplogrednih plinov.

Ratificirale so jo skoraj vse države sveta.

Podpisnice UNFCCC so leta 1997 sklenile Kjotski protokol, s katerim je bil uveden prvi pravno zavezujoč cilj zmanjšanja emisij za razvite države in ki je prenehal veljati leta 2020.

S Pariškim sporazumom so države obnovile svojo zavezanost podnebnemu ukrepanju in se dogovorile o novih ciljih za pospešitev prizadevanj za omejitev globalnega segrevanja.

EU in Pariški sporazum

EU in vse njene države članice so podpisale in ratificirale Pariški sporazum in so odločno zavezane njegovemu izvajanju.

Z ratifikacijo sporazuma so EU in njene države pravno zavezane cilju ohranjanja svetovnih temperatur v varnih mejah.

Da bi EU dosegla ta cilj in do leta 2050 postala podnebno nevtralna, je med drugim začela izvajati strategijo evropskega zelenega dogovora, v kateri so določeni ukrepi in pravila za drastično zmanjšanje emisij in preoblikovanje gospodarstva.

Svet je oktobra 2025 odobril sklepe o pripravah EU na 30. zasedanje Konference pogodbenic (COP30) Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki bo od 10. do 21. novembra 2025 v Belému v Braziliji.

V sklepih so opisane ključne prednostne naloge in stališča EU za konferenco, pri čemer je poudarek na nujni potrebi po podnebnem ukrepanju in sodelovanju.

Svet je 5. novembra odobril posodobljeni nacionalno določeni prispevek EU in njenih držav članic, ki bo predložen UNFCCC pred zasedanjem Konference pogodbenic COP30. Ta nacionalno določeni prispevek zajema obdobje do leta 2035.

Nacionalno določeni prispevek znova potrjuje cilj EU, da do leta 2030 doseže 55-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov, in na poti do ogljične nevtralnosti do leta 2050 uvaja okvirni prispevek v višini 66,25 % do 72,5 % za leto 2035.

EU ima zaradi svojih podnebnih ambicij vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. S svojimi drznimi politikami in ukrepi postavlja svetovne standarde in prispeva k določanju podnebnih ambicij po vsem svetu.

Pet dejstev o cilju EU za podnebno nevtralnost

Če se ne bomo borili proti podnebnim spremembam, Evropa in svet nimata prihodnosti. Z evropskimi podnebnimi pravili je bil določen cilj EU, da postane podnebno nevtralna do leta 2050. To je bilo skladno z zavezo, ki so jo EU in njene države članice sprejele ob podpisu Pariškega sporazuma leta 2015.

Kaj pomeni podnebna nevtralnost in kako namerava EU doseči ta cilj?

Preberite naš tematski prispevek

Vloga Sveta pri Pariškem sporazumu

Pogodbenice UNFCCC se vsako leto sestanejo na konferenci pogodbenic, da bi pregledale napredek v zvezi s konvencijo in sporazumi, povezanimi z njo, ter njihovim izvajanjem in da bi razpravljale o njem.

EU in njene države članice so pogodbenice UNFCCC in Pariškega sporazuma. Vsako leto se udeležujejo konference pogodbenic in sodelujejo v pogajanjih, določenih v podnebni konvenciji, da bi se dogovorile o posodobljenih ali novih pravilih v okviru globalnih sporazumov.

Predsedstvo Sveta skupaj z Evropsko komisijo vodi delegacijo EU na konferenci pogodbenic. Konference se lahko udeleži tudi predsednik Evropskega sveta.

V teh forumih EU nastopa enotno. Svet EU pred mednarodnim srečanjem odobri sklepe Sveta, katerih cilj je dogovor o splošnem pogajalskem stališču EU za pogajanja o podnebju.

Vloga Sveta pri mednarodnih sporazumih

Infografika, ki prikazuje vlogo Sveta na Konferenci pogodbenic: Svet se dogovori o stališču EU za Konferenco pogodbenic in skupaj s Komisijo vodi delegacijo EU na zasedanju.

Glej tudi

Ljudje se držijo za roke z Zemljo v ozadju. Ilustracija.

Globalni podnebni ukrepi

Ilustracija dveh rok, ki ustavljata dim iz tovarniških dimnikov.

Podnebne spremembe: kako ukrepa EU

Stilizirana ilustracija kroga zvezd EU, ki ga obdajajo simboli zelenega prehoda, vključno z vetrno turbino, sončnimi paneli, drevesi, prostoživečimi živalmi, kmetijskimi rastlinami in traktorjem.

Evropski zeleni dogovor