Financiranje podnebnega prehoda

Vključevanje podnebnih ukrepov v odhodke EU

EU odločno podpira prehod na nizkoogljično in trajnostno gospodarstvo, bolj gospodarno z viri. To je del njenih prizadevanj za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev v skladu s Pariškim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja ZN za leto 2030.

Za uresničitev podnebnih in okoljskih ciljev ter ciljev socialne trajnostnosti so potrebne ogromne zasebne in javne naložbe.

Pandemija COVID-19 je pripeljala do resnih zdravstvenih, finančnih in gospodarskih izzivov, vendar je okrevanje po pandemiji priložnost, da s krepitvijo javnih politik, ki spodbujajo podnebno ukrepanje, poskrbimo za boljšo in bolj trajnostno obnovo. Na primer z:

določanjem cen ogljika
odvračanjem od okolju škodljivih in gospodarsko neučinkovitih subvencij
prehodom na trajnostne naložbe

Na podlagi načrta EU za okrevanje Next Generation EU je 37 % od 672,5 milijarde evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost namenjenih za cilje, povezane s podnebjem. Skupni podnebni cilj v višini 30 % velja za skupni znesek odhodkov iz dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027.

Kako EU financira prehod na podnebno nevtralnost? (Infografika)

Politika EU glede trajnostnega financiranja

Spodbujanje zasebnih naložb

Da bi bil prehod na zeleno gospodarstvo uspešen, je poleg javnih financ potrebno usmerjanje zasebnih naložb.

Komisija je marca 2018 objavila akcijski načrt za trajnostni razvoj z desetimi točkami, s čimer je EU postavila temelje za svojo politiko glede trajnostnega financiranja.

Oktobra 2019 so se EU in njene države članice pridružile tretjim državam pri vzpostavitvi nove mednarodne platforme za trajnostno financiranje. Cilj te platforme je pospešiti mobilizacijo zasebnega kapitala za okoljsko trajnostne naložbe.

Komisija je v evropskem zelenem dogovoru, ki ga je predstavila decembra 2019, napovedala, da bo predlagala prenovljeno strategijo za trajnostno financiranje. Julija 2021 je predlagala novo strategijo za obvladovanje podnebnih sprememb in povečanje naložb v bolj trajnostno gospodarstvo.

Izvajanje akcijskega načrta za trajnostno financiranje

Svet je v letih 2019 in 2020 sprejel zakonodajo o usmerjanju zasebnega kapitala v bolj trajnostne naložbe na kapitalskem trgu, in sicer z:

okrepitvijo obveznosti finančnih posrednikov glede preglednosti, da bi v postopke ocenjevanja tveganja vključevali okoljske, socialne in upravljavske dejavnike
uvedbo nove kategorije referenčnih vrednosti za trajnostne naložbe, da bi lahko vlagatelji lažje primerjali ogljični odtis svojih naložb
uvedbo enotnega evropskega sistema klasifikacije („taksonomije“) za trajnostne gospodarske dejavnosti

Komisija je junija 2019 objavila tudi nezavezujoče smernice, ki naj bi podjetjem pomagale pri bolj doslednem in primerljivem razkrivanju relevantnih nefinančnih informacij.

Smernice o nefinančnem poročanju (Evropska komisija)

Uredba EU o taksonomiji

Svet je aprila 2020 sprejel uredbo o vzpostavitvi sistema klasifikacije ali „taksonomije“ na ravni EU, ki bo podjetjem in vlagateljem zagotovila skupno podlago za opredelitev tistih gospodarskih dejavnosti, ki štejejo za okoljsko trajnostne.

Evropska komisija je od takrat sprejela dva delegirana akta v skladu z uredbo o taksonomiji. V tem aktu so med drugim določena tehnična merila za pregled za:

ugotavljanje, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam
načelo, „da se ne škoduje bistveno“, s čimer se zagotovi, da določena gospodarska dejavnost nima znatnega negativnega vpliva na okolje

Uredba o evropskih zelenih obveznicah

Svet je oktobra 2023 sprejel uredbo, s katero je vzpostavil evropski standard za zelene obveznice.

Uredba določa enotne zahteve za izdajatelje obveznic, ki želijo uporabljati oznako „evropska zelena obveznica“ ali „EuGB“ za obveznice, za katere trdijo, da so okoljsko trajnostne.

Vzpostavlja sistem za registracijo in nadzor subjektov, ki delujejo kot zunanji pregledovalci za evropske zelene obveznice, ter ureja nadzor izdajateljev evropskih zelenih obveznic.

Vse prihodke iz evropskih zelenih obveznic je treba vložiti v gospodarske dejavnosti, ki so usklajene s taksonomijo EU za trajnostne dejavnosti. Za tiste sektorje, ki še niso zajeti v taksonomiji EU, in za nekatere zelo specifične dejavnosti bo na voljo rezerva za prožnost v višini 15 %.

Evropske zelene obveznice: Svet sprejel novo uredbo za spodbujanje trajnostnega financiranja (sporočilo za javnost, 24. oktober 2023)

Svet je sprejel uredbo, s katero je vzpostavil standard za evropske zelene obveznice.

Evropske zelene obveznice (Infografika)

Prispevek EU k mednarodnemu podnebnemu financiranju

EU in njene države članice zagotavljajo največji delež javnega podnebnega financiranja na svetu.

V letu 2024 so Evropska unija in njenih 27 držav članic iz javnih virov prispevale 31,7 milijarde EUR sredstev za podnebno financiranje ter mobilizirale dodaten znesek 11,0 milijarde EUR zasebnih finančnih sredstev, da bi države v razvoju podprle pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na vplive podnebnih sprememb. Polovica javnih sredstev za podnebno financiranje za države v razvoju je bila namenjenih prilagajanju podnebnim spremembam ali medsektorskim ukrepom (kar je vključevalo pobude za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje) v državah v razvoju.

Prispevki k podnebnemu financiranju so pomemben del Pariškega sporazuma iz leta 2015. V njem je bilo določeno, da razvite države do leta 2025 mobilizirajo 100 milijard dolarjev na leto za mednarodno podnebno financiranje.

Palični diagram, ki predstavlja razvoj prispevka Evrope k podnebnemu financiranju med letoma 2013 in 2024.

Evropski prispevek k podnebnemu financiranju (v mrd. EUR) (Infografika)