Zakaj EU sprejema sankcije?
Sankcije so instrument za preprečevanje konfliktov ali odzivanje na nastajajoče ali sedanje krize ter za spodbujanje miru, demokracije, spoštovanja pravne države, človekovih pravic in mednarodnega prava.
Kako in kdaj EU sprejme sankcije
Omejevalni ukrepi ali „sankcije“ so osnovno orodje skupne zunanje in varnostne politike EU. EU omogočajo, da se odzove na svetovne izzive in razvoj dogodkov, ki so v nasprotju z njenimi cilji in vrednotami.
Sklepe o sankcijah soglasno sprejema Svet Evropske unije.
EU sankcije uvede zoper tiste, ki so odgovorni za politike ali ukrepe, na katere želi EU vplivati. Ne uvede jih zoper državo ali prebivalstvo.
Namen sankcij ni kaznovati, temveč doseči spremembe v politiki ali ravnanju tistih, zoper katere so uvedene, in tako spodbujati uresničevanje ciljev skupne zunanje in varnostne politike EU.
Ti cilji vključujejo:
varovanje vrednot, temeljnih interesov in varnosti EU
podpiranje demokracije, pravne države, človekovih pravic in mednarodnega prava
ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti
Sankcije so lahko uvedene zoper vlade držav nečlanic EU, nedržavne subjekte, skupine in posameznike ter lahko vključujejo zamrznitev sredstev in prepoved potovanj. EU lahko sprejme tudi gospodarske sankcije in diplomatske ukrepe.
Vsi omejevalni ukrepi, ki jih sprejme EU, so v celoti skladni z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnega prava, vključno s tistimi, ki se nanašajo na humanitarno pomoč, človekove pravice in temeljne svoboščine.
Smernice o omejevalnih ukrepih
Politični in varnostni odbor se je leta 2004 dogovoril o nekaterih osnovnih načelih glede:
- uporabe sankcij
- njihovega izvajanja
- merjenja in nadzora njihovih posledic
Najboljše prakse za učinkovito izvajanje omejevalnih ukrepov so bile nazadnje posodobljene leta 2022. Smernice za izvajanje in ocenjevanje omejevalnih ukrepov so bile nazadnje posodobljene leta 2018.
Izvzetje v humanitarne namene
Sankcije EU so popolnoma v skladu z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom.
Varnostni svet ZN je 9. decembra 2022 sprejel Resolucijo 2664 (2022), ki določa „izjemo v humanitarne namene“, tj. trajno izvzetje v humanitarne namene, od ukrepov zamrznitve sredstev, uvedenih v okviru režimov sankcij Združenih narodov.
Svet se je 14. februarja 2023 odločil, da se na ravni EU uvede izvzetje v humanitarne namene na podlagi Resolucije 2664, ki zadeva režime sankcij ZN, ter nato 31. marca 2023 izvzetje v humanitarne namene uvedel v zvezi s t. i. režimi mešanih sankcij ZN in EU, pri katerih ukrepi EU dopolnjujejo sankcije, ki jih je naložil Varnostni svet ZN.
Svet je med letoma 2023 in 2024 nadalje uvedel izvzetje v humanitarne namene za nekatere režime omejevalnih ukrepov, vključno z režimi, vzpostavljenimi zaradi razmer v Bosni in Hercegovini, Burundiju, Gvineji, Libanonu, Mjanmaru, Nikaragvi, Tuniziji, Venezueli in Zimbabveju, ter v zvezi s kibernetskimi napadi in terorizmom.
Te odločitve izkazujejo trdno odločenost EU, da prepreči nenamerne negativne posledice sankcij za humanitarno delovanje, in pomen, ki ga ima vsestransko spoštovanje mednarodnega prava.
- Humanitarno delovanje: EU uvedla izvzetja od sankcij (sporočilo za javnost, 19. februar 2024)
- Humanitarno delovanje: EU uvedla dodatna izvzetja od sankcij, da bi olajšala zagotavljanje pomoči (sporočilo za javnost, 27. november 2023)
- Humanitarno delovanje: EU uvedla izvzetja od sankcij, da bi olajšala zagotavljanje pomoči (sporočilo za javnost, 31. marec 2023)
Kršitev sankcij je kaznivo dejanje
Svet je 28. novembra 2022 sprejel sklep o vključitvi kršitve omejevalnih ukrepov na seznam „kaznivih dejanj EU“ iz Pogodbe o delovanju EU. To bo preprečilo različne stopnje izvrševanja sankcij v državah članicah in tveganje izogibanja tem ukrepom.
Poleg tega je Svet 12. aprila 2024 sprejel nova pravila, s katerimi naj bi zagotovili, da bo kršitev omejevalnih ukrepov inkriminirana.
S temi novimi pravili bodo nekatera dejanja veljala za kazniva dejanja v vseh državah članicah, na primer pomoč pri izogibanju prepovedi potovanja, trgovanje z blagom, za katerega veljajo sankcije, ali izvajanje prepovedanih finančnih dejavnosti. Kaznuje se lahko tudi napeljevanje k tem kaznivim dejanjem, pomoč pri njih in njihovo podpiranje.
Države članice morajo zagotoviti, da se kršitev sankcij EU kaznuje z učinkovitimi in sorazmernimi kaznimi, odvisno od kaznivega dejanja. Najvišja kazen, ki se lahko izreče zaradi namerne kršitve sankcij, je zaporna kazen.
- Svet in Parlament dosegla politični dogovor o inkriminaciji kršitve sankcij EU (sporočilo za javnost, 12. december 2023)
- Sankcije: Svet na seznam kaznivih dejanj EU dodal kršitev omejevalnih ukrepov (sporočilo za javnost, 28. november 2022)
- Svet dokončno odobril opredelitev kaznivih dejanj in kazni za kršitev sankcij EU (sporočilo za javnost, 12. april 2024)
Zadnja posodobitev: 12. april 2024