Varnost omrežij in informacij: napredek v pogovorih z EP

Latvijsko predsedstvo Sveta je 29. junija 2015 doseglo dogovor z Evropskim parlamentom o glavnih načelih, ki jih je treba vključiti v osnutek direktive o varnosti omrežij in informacij. Ta načela bo nato treba prenesti v pravne določbe, da bi pozneje lahko dosegli končni dogovor o direktivi. Predsedstvo bo izid tega četrtega trialoga na seji Odbora stalnih predstavnikov 30. junija predstavilo veleposlanikom držav članic.

„Kibernetskih napadov je vedno več in predstavljajo eno od največjih nevarnosti, s katerimi se soočamo. Današnji dogovor o globalnem svežnju je velik korak proti uvedbi ukrepov zoper to grožnjo, ki bodo veljali v vsej EU,“ je izjavil latvijski obrambni minister Raimonds Vējonis. „Hkrati dokazuje, da to vprašanje prednostno obravnavajo tudi voditelji EU, ki so se v petek zavzeli za hitro sprejetje direktive.“

Boljše obvladovanje kibernetskih nevarnosti in poročanje o incidentih po vsej EU

V skladu z novimi pravili bodo morali določeni operaterji, ki zagotavljajo bistvene storitve (na primer v energetiki ali prometu), sprejeti ukrepe, s katerimi bodo obvladovali nevarnosti za svoja omrežja, ter o incidentih obveščati pristojne organe. Te ključne operaterje, ki bodo zajeti v direktivo, bodo določile države članice v skladu z jasnimi merili, opredeljenimi v besedilu. S posebnimi določbami bo preprečeno, da med državami članicami ne bo prihajalo do prevelikih razlik pri določanju operaterjev, vendar pa te določbe ne bodo v nasprotju s posebnimi pravicami ali varnostnimi interesi držav članic.
 

Dogovorjeno je bilo, da bodo platforme za digitalne storitve obravnavane drugače kot bistvene storitve, podrobnosti pa bodo preučene na strokovni ravni.

Države članice bodo morale pripraviti načrte za varnost omrežij in informacij ter imenovati pristojne organe. Na ravni EU bo ustanovljena skupina za sodelovanje, ki se bo z varnostjo omrežij in informacij ukvarjala na strateški ravni ter usmerjala operativne dejavnosti. Za to operativno sodelovanje bo vzpostavljena mreža nacionalnih skupin za odzivanje na računalniške varnostne incidente, ki bo prispevala k večjemu zaupanju med državami članicami.

Kakšne bodo pričakovane koristi direktive o varnosti omrežij in informacij?

S predlogom o varnosti omrežij in informacij naj bi zagotovili varno in zanesljivo digitalno okolje po vsej EU. Državljani in potrošniki bodo bolj zaupali tehnologijam, storitvam in sistemom, na katere se vsakodnevno zanašajo. To večje zaupanje bo pomenilo bolj vključujoč kibernetski prostor in še hitreje rastočo digitalno ekonomijo, kar bo pripomoglo k oživitvi gospodarstva. Vlade in podjetja se bodo lahko bolj zanesle, da jim bodo digitalna omrežja in infrastruktura nudila bistvene storitve doma in v tujini. Varnejše platforme za e-trgovanje bi na spletu lahko privabljale več strank in ustvarjale nove priložnosti. Koristi bi imeli ponudniki varnostnih proizvodov in storitev IKT, saj se bo povpraševanje po njihovih proizvodih in storitvah gotovo povečalo, kar bo vodilo do inovativnih proizvodov in ekonomij obsega, pa tudi gospodarstvo EU, saj bodo imeli sektorji, ki se močno opirajo na varnost omrežij in informacij, boljšo podporo za zagotavljanje zanesljivejših storitev.

Kako bo to uzakonjeno?

Predsedstvo se v imenu Sveta z Evropskim parlamentom pogaja o določbah direktive. Da bi bil pravni akt sprejet, ga morata odobriti obe instituciji. Pogovori se bodo nadaljevali med luksemburškim predsedovanjem.

 

• Izboljšanje kibernetske varnosti po vsej EU