Sklepi Evropskega sveta, 15. in 16. oktober 2020

Evropski svet je 15. in 16. oktobra 2020 sprejel sklepe o COVID-19, odnosih med EU in Združenim kraljestvom, podnebnih spremembah in zunanjih odnosih.

I. COVID-19

1. Evropski svet je ocenil trenutne epidemiološke razmere, ki so brez primere in zelo zaskrbljujoče.

2. Pozdravil je dosedanji napredek pri splošnem usklajevanju na ravni EU v zvezi s COVID‑19, vključno s priporočilom o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja. Svet, Komisijo in države članice poziva, naj nadaljujejo prizadevanja za splošno usklajevanje na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj, zlasti glede predpisov o karanteni, čezmejnega sledenja stikov, strategij testiranja, skupnega ocenjevanja metod testiranja, vzajemnega priznavanja testov in začasne omejitve nenujnih potovanj v EU. Evropski svet bo to zadevo redno obravnaval.

3. Evropski svet pozdravlja delo na ravni EU v zvezi z razvojem in distribucijo cepiv, obenem pa ponovno poudarja, da so potrebni zanesljivi postopki odobritve in spremljanja, krepitev zmogljivosti za cepljenje v EU ter pravičen in cenovno sprejemljiv dostop do cepiv. Poleg tega spodbuja nadaljnje sodelovanje na svetovni ravni.

• Pandemija koronavirusa COVID-19 in odziv EU (ozadje)

II. Odnosi med EU in Združenim kraljestvom

4. Evropski svet opozarja, da se bo prehodno obdobje končalo 31. decembra 2020, in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da napredek pri ključnih vprašanjih, ki so v interesu Unije, še vedno ni zadosten za dosego dogovora.

5. Evropski svet ponovno potrjuje, da je Unija na podlagi pogajalskih smernic z dne 25. februarja 2020 odločena vzpostaviti čim tesnejše partnerstvo z Združenim kraljestvom, ob upoštevanju predhodno dogovorjenih smernic Evropskega sveta ter izjav, predvsem tistih z dne 25. novembra 2018, zlasti glede enakih konkurenčnih pogojev, upravljanja in ribištva.

6. Evropski svet ob upoštevanju navedenega poziva glavnega pogajalca Unije, naj v prihodnjih tednih nadaljuje pogajanja, Združeno kraljestvo pa poziva, naj stori vse potrebno, da bo sporazum mogoč.

7. Kar zadeva zakon o notranjem trgu, ki ga je pripravila vlada Združenega kraljestva, Evropski svet opozarja, da je treba sporazum o izstopu in njegove protokole v celoti in pravočasno izvesti.

8. Evropski svet poziva države članice, institucije Unije in vse deležnike, naj pospešijo delo na področju pripravljenosti na vseh ravneh in za vse izide, vključno s tistim, pri katerem ne bi prišlo do dogovora, ter poziva predvsem Komisijo, naj pravočasno preuči enostranske in časovno omejene ukrepe ob nepredvidljivih dogodkih, ki so v interesu EU.

9. Evropski svet bo to zadevo še naprej pozorno spremljal.

• Pogajanja o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom (ozadje in časovnica)

III. Podnebne spremembe

10. Da bi EU skladno s cilji Pariškega sporazuma do leta 2050 postala podnebno nevtralna, mora povečati ambicije za prihodnje desetletje ter posodobiti okvir podnebne in energetske politike. V zvezi s tem je Evropski svet razpravljal o sporočilu Komisije z naslovom „Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030“, tudi o predlaganem cilju zmanjšanja emisij za vsaj 55 % do leta 2030 in ukrepih, potrebnih za uresničitev teh ambicij.

11. Evropski svet v skladu s svojimi prejšnjimi sklepi meni, da bi morala EU posodobljeni cilj doseči kolektivno in na stroškovno najučinkovitejši način. Pri teh prizadevanjih bodo sodelovale vse države članice, pri čemer bodo upoštevane nacionalne okoliščine ter vidika pravičnosti in solidarnosti. Vsa zadevna zakonodaja in politike EU morajo prispevati k novemu cilju do leta 2030 in uresničevanju cilja podnebne nevtralnosti, hkrati pa spoštovati enake konkurenčne pogoje in preprečevati selitev virov ogljika.

12. Evropski svet poziva Svet, naj nadaljuje delo v zvezi s to agendo. Komisijo poziva, naj opravi poglobljena posvetovanja z državami članicami, da bi ocenili posebne okoliščine in zagotovili več informacij o vplivu na ravni držav članic. Evropski svet bo to vprašanje ponovno obravnaval na decembrskem zasedanju, da bi se dogovorili o novem cilju zmanjšanja emisij do leta 2030 in UNFCCC še pred koncem leta predložili posodobljeni nacionalno določeni prispevek EU.

13. Evropski svet poziva tudi vse druge pogodbenice, naj predložijo posodobljene nacionalno določene prispevke. Poudarja, da je potrebno odločno usklajeno ukrepanje v okviru dejavne evropske podnebne diplomacije, da bi tako na svetovnem prizorišču združili moči za nadaljnji napredek v boju proti podnebnim spremembam.

• Podnebne spremembe: kako ukrepa EU? (ozadje)

IV. Zunanji odnosi

Odnosi z Afriko

14. EU pripisuje velik pomen krepitvi strateških odnosov z Afriko in partnerstva z Afriško unijo, ki še naprej temeljijo na vzajemnih interesih in skupni odgovornosti. Zaradi naše geografske, zgodovinske in kulturne bližine ter skupnih vrednot in zavez je Afrika naravna partnerica Evropske unije. Glede na spreminjajoče se globalno okolje ter številne kratkoročne in dolgoročne izzive, s katerimi se soočata obe celini, je še toliko bolj pomembno, da poglobimo in osvežimo naše politične odnose in sodelovanje na vseh področjih.

15. V sedanjih razmerah sta solidarnost in tesno sodelovanje v boju proti pandemiji COVID-19, vključno z razvojem in distribucijo cepiv, ključnega pomena. Evropski svet je odločen okrepiti podporo EU zdravstvenim sistemom ter povečanju zmogljivosti partnerjev za pripravljenost in odzivanje.

16. Evropski svet se zavezuje, da bo pomagal pri odpravljanju posledic pandemije COVID-19 tudi tako, da bo spodbujal usklajena mednarodna prizadevanja za odpis dolga afriškim državam v ustreznih večstranskih okvirih, ter Svet poziva, naj do konca novembra 2020 pripravi ustrezen skupen pristop.

17. Obstajajo ne le izzivi, ampak tudi priložnosti. EU je največja trgovinska, naložbena in razvojna partnerica Afrike. Zato lahko storimo več, da bi izkoristili ogromen potencial naših odnosov. EU želi vzporedno s svojo zeleno in digitalno preobrazbo partnerstvo z Afriko razširiti na področje njene gospodarske preobrazbe. Evropski svet je v zvezi s tem razpravljal o svoji nameri, da sodeluje z afriškimi partnerji in okrepi naložbe s skupaj pripravljenim celovitim večsektorskim, večplastnim in večdeležniškim naložbenim programom. Meni, da so za nadaljnje sodelovanje in naložbe ključni naslednji sektorji: digitalno in na znanju temelječe gospodarstvo, energija iz obnovljivih virov, promet, zdravstvo in živilskopredelovalni sistemi. Poleg tega bi bila glede na strateško agendo in sklepe Sveta z dne 30. junija 2020 ključna horizontalna področja delovanja EU univerzalne vrednote, nediskriminacija, pa tudi enake pravice in enake možnosti za vse, krepitev vloge žensk, vključevanje mladih, izobraževanje, znanja in spretnosti, družbena, okoljska in gospodarska trajnostnost ter dobro upravljanje in vladavina prava. Poseben pomen je pripisal tudi podpori gospodarskemu povezovanju na regionalni in celinski ravni ter spodbujanju medcelinskega gospodarskega povezovanja.

18. Trajni mir, varnost in stabilnost v Afriki so skupni cilj in ključni pogoji za trajnostni razvoj. EU je pripravljena še naprej podpirati afriška prizadevanja za mir in varnost, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega želi afriške partnerje vključiti v reševanje vprašanja mobilnosti in vseh vidikov migracij, vključno z zakonitimi migracijami, preprečevanjem nezakonitih migracij, ponovnim sprejemom in bojem proti mrežam za tihotapljenje migrantov, tako na obeh celinah kot med njima. Vzajemno koristno partnerstvo zahteva uravnotežen, skladen in celovit pristop, temelječ na načelih solidarnosti, partnerstva in skupne odgovornosti.

19. Evropski svet poziva k okrepljenemu sodelovanju z Afriko, da bi na splošno zagovarjali večstranske rešitve na svetovnem prizorišču. Posvetovanja z afriškimi partnerji za enotno opredelitev skupnih prednostnih nalog so bistvenega pomena. Z združenimi močmi bomo lahko bolje branili skupne interese v vse bolj zapletenem in negotovem svetu. Zato moramo na svetovnem prizorišču zavzemati enotnejša stališča ter odločneje in učinkoviteje uveljavljati skupni vpliv, tudi v večstranskih forumih. Evropski svet z zanimanjem pričakuje prihodnja politična srečanja z Afriško unijo, da bi partnerstvo dvignili na višjo raven.

• Odnosi med EU in Afriko (ozadje)

Južno sosedstvo

20. Ker letos obeležujemo 25. obletnico barcelonskega procesa, bo Evropski svet decembra opravil strateško razpravo o južnem sosedstvu.

Belorusija

21. Evropski svet potrjuje sklepe Sveta z dne 12. oktobra 2020 ter izraža solidarnost z Litvo in Poljsko zaradi povračilnih ukrepov Belorusije. Obsoja nadaljevanje nasilja nad miroljubnimi protestniki.

• Odnosi EU z Belorusijo (ozadje)

Turčija

22. Evropski svet ponovno potrjuje sklepe z dne 1. in 2. oktobra 2020 ter obžaluje ponovna enostranska in provokativna dejanja Turčije v vzhodnem Sredozemlju, tudi nedavne raziskovalne dejavnosti. Poziva k spoštovanju resolucij Varnostnega sveta ZN 550 in 789, poudarja pomen statusa Varoše ter ponovno izraža popolno solidarnost z Grčijo in Ciprom.

23. Evropski svet odločno poziva Turčijo, naj preneha te dejavnosti ter si dosledno in vztrajno prizadeva za umiritev napetosti. V okviru ukrepanja na podlagi sklepov z dne 1. in 2. oktobra 2020 se bo nadalje ukvarjal s to zadevo.

Let MH17

23. Evropski svet poziva Rusko federacijo, naj nadaljuje tristranska pogajanja z Avstralijo in Nizozemsko glede sestrelitve leta MH17. Več kot šest let po tem tragičnem dogodku si 298 žrtev in njihovi svojci zaslužijo pravico. Evropski svet podpira vsa prizadevanja v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 2166 pri iskanju resnice, pravice in odgovornosti.

• Sklepi Evropskega sveta, 15. in 16. oktober 2020