Odnosi med EU in Afriko

Spodbujanje miru in blaginje

V času geopolitične nestanovitnosti predstavlja partnerstvo med Evropsko unijo in Afriško unijo steber stabilnosti in skupnih vrednot. Odnosi med Evropsko unijo in Afriško unijo utirajo pot za mirno in uspešno prihodnost, ki temelji na mednarodnem sodelovanju, temelječem na pravilih.

V letu 2025 Evropska unija in Afriška unija obeležujeta 25 let partnerstva. Zadnjega četrt stoletja se je partnerstvo med EU in AU razvilo v celovito politično, gospodarsko in varnostno zavezništvo.

Partnerstvo je strateška prednostna naloga EU. EU je vodilna trgovinska partnerica Afrike, največja vlagateljica ter glavna partnerica na področju miru in varnosti, ki podpira regionalno stabilnost in vključujočo rast.

Afrika ima več kot 1,4 milijarde prebivalcev, obenem pa nekatera najhitreje rastoča gospodarstva na svetu in največje število mladih.

Vrhi Evropske unije in Afriške unije

Srečanja na vrhu EU-AU načeloma potekajo vsaka tri leta in so priložnost, da se voditelji in voditeljice držav ali vlad lotijo skupnih izzivov in določijo skupne cilje. Srečanja so organizirana izmenično v Afriki in Evropi.

Voditelji in voditeljice Evropske unije in držav članic Afriške unije so na sedmem vrhu EU-AU novembra 2025 razpravljali o tem, kako okrepiti sodelovanje:

za uspešno in trajnostno prihodnost

na področju miru, varnosti in upravljanja

v večstranskih forumih

v zvezi z migracijami in mobilnostjo

• Vrh Evropske unije in Afriške unije, 24. in 25. november 2025

Druga formalna srečanja med afriškimi državami in EU

Partnerstvo EU-Afrika se izvaja tudi prek različnih formalnih dialogov, kot so:

• redna srečanja zunanjih ministrov in ministric afriških držav in držav EU ter predstavnikov in predstavnic Komisije Afriške unije in institucij EU
• letna srečanja med Evropsko komisijo in Komisijo Afriške unije
• redna srečanja med Evropskim parlamentom in vseafriškim parlamentom

Področja sodelovanja med EU in Afriko

Trgovina in naložbe

EU je izpogajala preferencialne trgovinske sporazume z 19 afriškimi državami, in sicer:

• šest sporazumov o gospodarskem partnerstvu s 15 državami podsaharske Afrike
• štiri pridružitvene sporazume z državami severne Afrike

Poleg tega ima 35 afriških držav koristi od ureditve EU „Vse razen orožja“, tri države koristijo standardno splošno shemo preferencialov (GSP), ena država pa GSP+.

Naložbeni sveženj Afrika-Evropa, ki se je začel izvajati v okviru strategije Global Gateway, bo mobiliziral javne in zasebne naložbe v višini do 150 milijard EUR za spodbujanje trajnostne rasti po vsej celini.

• Strategija Global Gateway

Mir in varnost

Civilne in vojaške misije in operacije

EU je v Afriki v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) začela izvajati več civilnih in vojaških misij in operacij.

Misije EU trenutno delujejo v:

• Srednjeafriški republiki
• Libiji
• Maliju
• Mozambiku
• Somaliji

EU je vzpostavila tudi regionalno svetovalno-usklajevalno enoto za Sahel, varnostno in obrambno pobudo v podporo zahodnoafriškim državam Gvinejskega zaliva ter tri pomorske operacije, ki delujejo blizu Afrike ali so povezane s krizami v Afriki.

• Civilne in vojaške misije in operacije

Evropski mirovni instrument

EU podpira afriške države tudi prek Evropskega mirovnega instrumenta, vzpostavljenega marca 2021. Namen instrumenta je prispevati k preprečevanju konfliktov, izgradnji in ohranjanju miru ter krepitvi mednarodne varnosti in stabilnosti.

Evropski mirovni instrument sestavljata dva stebra financiranja: operativni steber in steber ukrepov pomoči. Z operativnim stebrom se financirajo skupni stroški misij in operacij v okviru SVOP.

S stebrom ukrepov pomoči se financirajo ukrepi tretjih držav in organizacij, ki so namenjeni krepitvi vojaških in obrambnih zmogljivosti ter podpiranju vojaških vidikov mirovnih operacij. Svet je sprejel ukrepe pomoči za številne afriške države, vključno z Beninom, Kamerunom, Slonokoščeno obalo, Demokratično republiko Kongo, Gano, Kenijo, Malijem, Mavretanijo, Republiko Kongo, Ruando in Somalijo.

• Evropski mirovni instrument

Boj proti terorizmu

EU podpira pobude in dejavnosti za boj proti terorizmu na afriški celini.

Svet je 16. decembra 2024 odobril sklepe, katerih cilj je okrepiti prizadevanja za boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu. V njih je pozval k večjemu sodelovanju EU v pobudah afriških držav za boj proti terorizmu. Svet je poudaril, da je treba izkoristiti članstvo in sedanji mandat EU kot sopredsedujoče Globalnemu forumu za boj proti terorizmu (GCTF), da bi afriške države podprli v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu.

EU Globalnemu forumu za boj proti terorizmu sopredseduje od septembra 2022, najprej z Marokom, od marca 2023 pa z Egiptom. Globalni forum za boj proti terorizmu je neformalna večstranska platforma za krepitev mednarodnih prizadevanj v okviru strateškega in dolgoročnega pristopa k boju proti terorizmu ter preprečevanju in zatiranju nasilnega ekstremizma.

EU zagotavlja največ programov za krepitev zmogljivosti boja proti terorizmu in drugih programov, namenjenih preprečevanju nasilnega ekstremizma v Afriki. Do januarja 2024 je bilo v te programe vloženih približno 559 milijonov EUR, pri čemer je bilo več kot 70 % sredstev namenjenih projektom v afriških državah.

Poleg tega imajo strokovnjaki EU za boj proti terorizmu/varnost, napoteni v več delegacij EU na afriški celini, ključno vlogo pri povezovanju z vladami držav gostiteljic, regionalnimi organizacijami in civilno družbo.

• Boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu: Svet odobril sklepe o krepitvi povezav med notranjimi in zunanjimi vidiki (sporočilo za javnost, 16. december 2024)
• Boj proti terorizmu (Evropska služba za zunanje delovanje)

Afrika brez min

Protipehotne mine so še naprej resna grožnja za civilno prebivalstvo in ovira pri razvoju na številnih območjih sveta, tudi v Afriki. Konvencija o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju (znana kot Ottawska konvencija) je začela veljati marca 1999 in predstavlja mednarodni okvir, da se konča trpljenje in preprečijo žrtve zaradi protipehotnih min.

Leta 2026 ima konvencija 161 držav pogodbenic, med katerimi je tudi večina afriških držav. Vendar pa več afriških držav še ni izpolnilo obveznosti iz člena 5 Konvencije glede razminiranja miniranih območij pod njihovo pristojnostjo.

EU že dolgo odločno podpira svetovna prizadevanja za odpravo protipehotnih min in njihovih humanitarnih posledic. Je tudi med glavnimi svetovnimi donatorji na področju protiminskega delovanja.

Svet je 16. marca 2026 sprejel sklep v podporo krepitvi afriških zmogljivosti za celino brez min. Na podlagi tega sklepa bo EU podprla afriške države, ki so jih prizadele protipehotne kopenske mine, s projektom v vrednosti 3 milijonov EUR, ki ga izvaja Inštitut ZN za raziskave na področju razoroževanja (UNIDIR).

• Razoroževanje: Svet sprejel sklep v podporo afriškim zmogljivostim za razminiranje afriške celine (sporočilo za javnost, 16. marec 2026)
• Konvencija o prepovedi protipehotnih min (Združeni narodi)

Podnebje in okolje

Čeprav so afriške države med tistimi, ki jih je podnebna kriza najbolj prizadela, so tudi ključni akterji pri zagotavljanju trajnostnih rešitev.

Geografska bližina in obsežne gospodarske vezi med EU in Afriko zagotavljajo trdne temelje za sodelovanje pri reševanju podnebne krize in spodbujanju zelenega prehoda.

Sodelovanje na področju podnebnih ukrepov poteka v različnih oblikah, kot so med drugim:

• naložbeni sveženj strategije Global Gateway, ki spodbuja pobude za trajnostno in zeleno infrastrukturo v afriških državah
• dvostranska in večstranska partnerstva na področjih, kot so pogozdovanje, zeleni vodik, razogljičenje in odpornost proti podnebnim spremembam

• Globalni podnebni ukrepi
• Podnebno sodelovanje EU z Afriko (Evropska komisija)

Migracije

Sklepi Evropskega sveta o zunanji razsežnosti migracij, sprejeti v zadnjih letih, služijo kot smernice za institucije, organe in države članice EU na tem področju.

Eden od ključnih elementov je celosten pristop k migracijam in azilu, ki se osredotoča na več ključnih področij, med drugim na:

• zaščito ranljivih migrantov, prosilcev za azil in beguncev
• zakonite migracije in mobilnost delovne sile
• odpravljanje temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij
• boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi

Poleg vračanja migrantov brez urejenega statusa iz EU v njihove države izvora vključuje tudi krepitev zmogljivosti partnerskih držav za upravljanje meja ter podporo za prostovoljno vračanje in trajnostno reintegracijo povratnikov v njihovih državah izvora.

Nujni skrbniški sklad EU za Afriko

EU je novembra 2015 vzpostavila nujni skrbniški sklad EU za Afriko, da bi obravnavali temeljne vzroke prisilnega razseljevanja in nedovoljenih migracij ter prispevali k boljšemu upravljanju migracij. Njegov mandat se je iztekel leta 2021, projekti pa so se izvajali do konca leta 2025.

Proračun sklada je znašal 5 milijard EUR, izvajali pa so ga različni akterji, od agencij držav članic EU do agencij ZN in drugih mednarodnih organizacij ter lokalnih nevladnih organizacij.

• Nujni skrbniški sklad EU za Afriko (Evropska komisija)

Instrument EU za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje

14. junija 2021 je bil sprejet Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa) s proračunom v višini 79,5 milijarde EUR za obdobje 2021–2027, pri čemer je 10 % tega zneska dodeljenih ukrepom, povezanim z migracijami.

NDICI – Globalna Evropa krije več kot 70 % sredstev, ki jih EU namenja za zunanje odnose. Temelji na treh stebrih: geografskih programih, tematskih programih in ukrepih hitrega odzivanja.

• Migracijska in azilna politika EU
• Globalna Evropa: Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (Evropska komisija)

Regionalne strategije

Afriški rog

Svet je leta 2021 odobril sklepe o vzpostavitvi nove strategije za Afriški rog. Nova strategija je namenjena poglobitvi strateškega partnerstva, zmanjšanju nestabilnosti ter spodbujanju demokracije in trajnostne rasti.

EU je v preteklih letih sprejela:

• regionalni akcijski načrt za Afriški rog (2015–2020)
• strateški okvir za Afriški rog (2011)

EU ima posebnega predstavnika (PPEU) za Afriški rog.

• Afriški rog: EU bo poglobila strateške odnose z območjem (sporočilo za javnost, 10. maj 2021)
• Sklepi Sveta o regionalnem akcijskem načrtu EU za Afriški rog za obdobje 2015–2020 (sporočilo za javnost, 26. oktober 2015)
• Sklepi Sveta o Afriškem rogu, 14. november 2011
• PPEU za Afriški rog (Evropska služba za zunanje delovanje)

Območje Velikih jezer

Svet je februarja 2023 odobril sklepe o obnovljenem dolgoročnem delovanju EU na območju Velikih jezer.



Glavni cilj in prednostna naloga EU je spodbujati mir, demokracijo in trajnostni razvoj na območju Velikih jezer, in sicer s prispevanjem k temu, da se glavni temeljni vzroki negotovosti in nestabilnosti preoblikujejo v skupne priložnosti. EU državam v regiji nudi podporo pri njihovih prizadevanjih za premik:

• od napetosti do zaupanja, varnosti in stabilnosti
• od tihotapljenja naravnih virov do trgovine in trajnostnega razvoja
• od tekmovalnosti do sodelovanja in povezovanja

EU ima posebnega predstavnika (PPEU) za območje Velikih jezer.

• Prenovljena strategija EU za območje Velikih jezer: Svet odobril sklepe (sporočilo za javnost, 20. februar 2023)
• Svet imenoval nove posebne predstavnike EU za Bosno in Hercegovino, območje Velikih jezer in Kosovo* in novo posebno predstavnico EU za Južni Kavkaz in krizo v Gruziji ter podaljšal mandat trem drugim posebnim predstavnikom (sporočilo za javnost, 26. julij 2024)

Sahel

Svet je aprila 2021 odobril sklepe o celostni strategiji EU v Sahelu. Cilj nove strategije je še poglobiti trdno in dolgoročno partnerstvo ter določiti okvir za politike in ukrepe v regiji.

Glede na vse večjo negotovost in politično nestabilnost v regiji potekajo prizadevanja za oblikovanje novega pristopa EU.

EU ima posebnega predstavnika (PPEU) za Sahel.

• Sahel: Svet odobril sklepe o celostni strategiji EU v regiji (sporočilo za javnost, 19. april 2021)
• PPEU za Sahel (Evropska služba za zunanje delovanje)

Sporazum iz Samoe

Sporazum iz Samoe je krovni pravni okvir za odnose med EU in njenimi državami članicami ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OAKPD), tj. 77 držav, vključno s 47 afriškimi državami.

Cilj dogovora je okrepiti politično sodelovanje s skupnimi prednostnimi nalogami in cilji v 20-letnem obdobju. Sporazum vključuje skupno podlago na ravni držav OAKPD v povezavi s tremi regionalnimi protokoli za afriške, karibske in pacifiške države, katerih poudarek je na specifičnih potrebah posameznih regij.

• Afriške, karibske in pacifiške države

Glej tudi

• Odnosi med EU in Egiptom: dejstva in številke
• Odnosi EU z Afriko (Evropska služba za zunanje delovanje)
• Trgovina med EU in posameznimi državami/regijami (Evropska komisija)
• Razvojno sodelovanje EU v Afriki (Evropska komisija)