Časovnica: Zgodovina

Francoski zunanji minister Robert Schuman je napovedal ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo pod nadzorom skupne Visoke oblasti. Temelji Evropske unije so bili postavljeni na podlagi dveh osrednjih načel: miru in solidarnosti.

• Schumanova deklaracija (tematski prispevek)

S Pariško pogodbo je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ), ki je vzpostavila skupni trg za premog in jeklo. To je pripomoglo k premagovanju nezaupanja in napetosti med sosednjimi evropskimi državami po drugi svetovni vojni. Pogodba ESPJ, ki je prenehala veljati leta 2002, je prva ustanovitvena pogodba Evropske skupnosti.

Prvo zasedanje posebnega Sveta ministrov Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnika Sveta Evropske unije, je bilo v Luksemburgu.

Z rimskima pogodbama sta bili ustanovljeni Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom). Prvo zasedanje Sveta EGS je bilo 25. januarja 1958, predsedoval pa mu je Victor Larock, belgijski minister za zunanje zadeve.

Francija je leta 1965 najavila, da se ne bo udeleževala zasedanj Sveta zaradi nesoglasja v zvezi s pogajanji o financiranju skupne kmetijske politike. Kriza je bila pozneje rešena na podlagi kompromisa, doseženega v Luxembourgu leta 1966, v skladu s katerim je bila potrebna soglasna odločitev pri glasovanju o pomembnih vprašanjih.

S tema pogodbama (iz leta 1967 in 1971) so bili vzpostavljeni enoten Svet, enotna Komisija in enoten proračun za vse tri Skupnosti, tj. ESPJ, Euratom in EGS. Coreper je bil uradno imenovan za pripravljalno telo Sveta.

• Coreper (1. del)
• Coreper (2. del)

S pridružitvijo Danske, Irske in Združenega kraljestva Evropskim skupnostim se število držav članic poveča na devet.

Po vrhu v Københavnu decembra 1973, na katerem je bilo določeno, da bodo srečanja na vrhu organizirana, kadar koli bo to potrebno, je bil decembra 1974 na vrhu v Parizu, ki ga je gostil predsednik Valéry Giscard d'Estaing, ustanovljen Evropski svet. To naj bi bil neformalni forum za dialog med voditelji držav ali vlad.

• European Council: 50 years of working together (English version)

Novi Evropski svet je prvič zasedal marca 1975 v Dublinu.

• Zasedanje Evropskega sveta, Dublin, 10. in 11. marec 1975

Po pridružitvi Grčije je število držav članic EU postalo dvomestno.

Schengenski sporazum o odpravi mejnih kontrol so v luksemburškem Schengenu podpisale Belgija, Nemčija, Francija, Luksemburg in Nizozemska.

Schengenski sporazum postopoma omogoča ljudem potovanja brez preverjanja potnih listov na notranjih mejah. Izvajanje Schengenskega sporazuma se je začelo pozneje, tj. leta 1995.

Evropski svet formalno sprejme zastavo kot uradni logotip Evropskih skupnosti.

Evropski svet doseže politični dogovor, ki omogoči sprejetje Enotnega evropskega akta.

• Zasedanje Evropskega sveta, Luxembourg, 2. in 3. december 1985

Po pridružitvi Španije in Portugalske se je število držav članic Evropskih skupnosti povišalo na dvanajst.

Z enotnim evropskim aktom (EEA) je bil vzpostavljen notranji trg, ki zagotavlja prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Z njim je bilo vzpostavljeno sodelovanje na področju zunanje politike in razširjena uporaba kvalificirane večine pri sprejemanju odločitev v Svetu.

• Postopek odločanja v Svetu

Evropski svet z Enotnim evropskim aktom dobi pravno podlago, s čimer se formalizirajo srečanja voditeljev držav ali vlad.

Na zasedanju Evropskega sveta v Edinburgu leta 1992 so bile uvedene javne razprave, ta praksa pa je bila z leti bistveno razširjena, nazadnje z Lizbonsko pogodbo.

Danes je mogoče javne razprave in posvetovanja Sveta spremljati na njegovi spletni strani.

• Ogled razprav in posvetovanj v živo

Veljati začne Maastrichtska pogodba, s katero je ustanovljena Evropska unija, ki temelji na okrepljenem „stebru Skupnosti“. Z njo je ustanovljena tudi ekonomska in monetarna unija ter vzpostavljena dva nova stebra: skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) ter sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev (PNZ).

Evropski svet dobi z Maastrichtsko pogodbo formalni status. Po njej je njegova naloga zagotavljanje zagona in splošnih političnih usmeritev za razvoj EU.

Z Maastrichtsko pogodbo so se poleg tega začela prizadevanja za uvedbo evra, vzpostavljena pa je bila tudi skupna zunanja in varnostna politika (SZVP).

• Kako je Maastricht spremenil Evropo (vizualna predstavitev)

EU so se pridružile Avstrija, Finska in Švedska. Takratnih petnajst držav članic zajema skoraj celo zahodno Evropo.

Od leta 1996 se Evropski svet sestaja vsaj štirikrat letno. Pred tem sta bili potrebni le dve zasedanji letno.

Evropski svet je potrdil ustanovitev Evroskupine, neformalnega organa, v okviru katerega se srečujejo finančni ministri držav, katerih valuta je evro. Prvo srečanje Evroskupine je bilo 4. junija 1998 v dvorcu Chateau de Senningen v Luksemburgu.

• Evroskupina

Uvede ga enajst držav članic: Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija.

Z Amsterdamsko pogodbo je bilo vzpostavljeno območje svobode, varnosti in pravice, Schengenski sporazum pa je bil vključen v zakonodajo EU. Z njo je bila tudi spremenjena vloga generalnega sekretarja Sveta, ki je obenem postal visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko.

Grčija je dvanajsta država članica EU, ki se pridruži evrskemu območju.

1. januarja 2002 so v obtok dani bankovci in kovanci evra, ki zamenja nacionalne valute.

S Pogodbo iz Nice je bila uvedena reforma institucij EU kot priprava na prihodnjo razširjeno EU s 27 državami članicami. Uvedeni sta bila tudi spremembi v Svetu, in sicer razširjena uporaba kvalificirane večine pri glasovanju ter načelo okrepljenega sodelovanja med državami članicami.

Od oktobra 2003 vsa formalna zasedanja Evropskega sveta potekajo v Bruslju.

V izjavi št. 22, priloženi Pogodbi iz Nice, je določeno, da bodo vsa zasedanja Evropskega sveta potekala v Bruslju od trenutka, ko bo EU imela 18 držav članic.

EU se je skupaj pridružilo deset novih držav članic: Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. To je največja širitev EU z vidika števila prebivalcev in držav.

EU ima zdaj 25 držav članic.

Evroskupina se odloči, da bo imenovala stalnega predsednika za obdobje dveh let.

Na neformalnem srečanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) v Scheveningenu je Jean-Claude Juncker izvoljen za prvega stalnega predsednika Evroskupine. Njegov mandat traja od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2006.

Izvoljen je še za drugi mandat predsednika Evroskupine.

S pridružitvijo Bolgarije in Romunije EU se je število držav članic povečalo na 27.

Slovenija postane trinajsta država članica EU, ki uvede evro kot svojo valuto.

Zdaj je v evrskem območju 15 članic.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy predlaga redna srečanja voditeljev držav ali vlad evrskega območja. Prvo takšno srečanje poteka 12. oktobra 2008. Nadaljnji vrhi so bili maja 2010, marca 2011, julija 2011 in oktobra 2011 v Bruslju.

Srečanja na vrhu držav evrskega območja so v pomoč pri usklajevanju ekonomske politike evrskega območja, udeležujeta pa se jih tudi predsednik vrha držav evrskega območja in predsednik Evropske komisije.

• Vrh držav evrskega območja

Slovaška postane šestnajsta članica evrskega območja.

Voditelji držav ali vlad EU so na neformalnem srečanju 19. novembra 2009 v Bruslju soglasno sklenili, da se Herman Van Rompuy imenuje za prvega stalnega predsednika Evropskega sveta.

• Izjava Hermana Van Rompuya,

Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe se je spremenila struktura EU in način njenega delovanja.

Razširi se uporaba glasovanja s kvalificirano večino v Svetu.

Evropski svet je postal institucija s polnimi pooblastili in predsednikom. Evropski svet je bil pred tem neformalno telo, vodja Evropskega sveta pa neuradna funkcija. To vlogo je opravljal voditelj države ali vlade države članice, ki je tedaj predsedovala Svetu EU.

• Vloga predsednika Evropskega sveta
• Lizbonska pogodba: oblikovanje EU, kot jo poznamo (vizualna predstavitev)

Protokol št. 14 k Lizbonski pogodbi, ki opredeljuje vlogo Evroskupine, začne veljati 1. decembra 2009. Ministri držav članic, katerih valuta je evro, se bodo neformalno sestajali in razpravljali o temah, povezanih z enotno valuto, ter izvolili predsednika z mandatom dveh let in pol.

Lizbonska pogodba spreminja tudi Poslovnik Sveta EU: kadar Svet za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin) v polni sestavi glasuje o zadevah, ki se nanašajo le na evrsko območje, lahko glasujejo le člani Evroskupine.

• Protokol (št. 14) o Evroskupini

Zasedanje Evropskega sveta še zadnjič vodi predsednik ali premier države članice na čelu šestmesečnega predsedstva Sveta.

Zasedanje decembra 2009 vodi švedski predsednik vlade Fredrik Reinfeldt.

• Sklepi Evropskega sveta – Bruselj, 10. in 11. december 2009

Estonija postane sedemnajsta država evrskega območja.

Na zasedanju Evropskega sveta 1. in 2. marca 2012 je 25 evropskih voditeljev podpisalo Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU).

Pogodba začne veljati 1. januarja 2013, z njo pa vrh držav evrskega območja dobi formalno vlogo. Organizacija vrha držav evrskega območja in vloga predsednika sta določeni v členu 12.

• Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (PSUU)

Herman Van Rompuy je izvoljen še za drugi mandat predsednika Evropskega sveta, od 1. junija 2012 do 30. novembra 2014.

EU je leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za mir, in sicer za spodbujanje miru, sprave, demokracije in človekovih pravic v Evropi.

Norveški Nobelov odbor je v utemeljitvi zapisal, da podeljuje to nagrado EU zaradi njene stabilizacijske vloge pri transformaciji večjega dela Evrope iz celine vojn v celino miru.

Za predsednika Evroskupine je izvoljen nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, ki s tem postane drugi stalni predsednik Evroskupine v njeni zgodovini.

• President of the Eurogroup
• Jeroen Dijsselbloem

Prvo zasedanje vrha držav evrskega območja po začetku veljavnosti Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU) je 14. marca 2013. Članice na tem vrhu sprejmejo pravila za organizacijo vrha držav evrskega območja.

• Pravila za organizacijo zasedanj vrha držav evrskega območja

Hrvaška je bila po Sloveniji druga država nekdanje Jugoslavije, ki se je pridružila EU.

EU ima zdaj 28 držav članic.

Latvija postane osemnajsta članica evrskega območja.

Donald Tusk zamenja Hermana Van Rompuya kot predsednik Evropskega sveta. Njegov mandat traja od 1. decembra 2014 do 31. maja 2017.

• Izjava predsednika Tuska ob slovesni predaji poslov, 1. december 2014
• Življenjepis Donalda Tuska, predsednika Evropskega sveta

V evrskem območju je zdaj 19 držav: Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija.

Voditelji EU na srečanju 22. junija 2015 izmenjajo mnenja o Grčiji. Po besedah predsednika vrha držav evrskega območja Donalda Tuska so najnovejši predlogi grške vlade pozitiven korak naprej, vendar jih morajo institucije še podrobneje preučiti.

• Izjava predsednika Donalda Tuska o vrhu držav evrskega območja v ponedeljek, 22. junija 2015

Pripravljeni so začeti pogajanja o programu za finančno pomoč Grčiji v okviru evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), a dogovor morajo najprej potrditi grški in drugi nacionalni parlamenti. Po koncu nacionalnih postopkov bo Evroskupina nadaljevala pogajanja.

• Izjava z vrha držav evrskega območja, 12. julij 2015
• Izjava predsednika Donalda Tuska po vrhu držav evrskega območja o Grčiji 12. julija 2015

Jeroen Dijsselbloem je ponovno izvoljen za predsednika Evroskupine za dveinpolletni mandat.

• Eurogroup statement on the appointment of the President of the Eurogroup
• President of the Eurogroup

Donald Tusk je bil ponovno izvoljen za predsednika Evropskega sveta. Tudi njegov drugi mandat bo trajal dve leti in pol, od 1. junija 2017 do 30. novembra 2019.

• Donald Tusk ponovno izvoljen za predsednika Evropskega sveta (sporočilo za javnost, 9. marec 2017)

Na podlagi izida referenduma v Združenem kraljestvu 23. junija 2016, na katerem so njegovi državljani glasovali za izstop iz Evropske unije, je Združeno kraljestvo uradno obvestilo Evropski svet o svoji nameri, da izstopi iz EU.

Evropski svet je sprejel izjavo o uradnem obvestilu Združenega kraljestva.

Obžalujemo, da bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije, a smo obenem pripravljeni na proces, ki mu bomo zdaj morali slediti. (...) V teh pogajanjih bo Unija delovala enotno in bo zaščitila svoje interese. Naša prva prednostna naloga bo čim bolj zmanjšati negotovost, ki so ji zaradi odločitve Združenega kraljestva izpostavljeni naši državljani, podjetja in države članice.

Evropski svet, 29. marec 2017

• Uradno obvestilo na podlagi člena 50, 29. marec 2017
• Odnosi med EU in Združenim kraljestvom (ozadje)

Za predsednika Evroskupine je izvoljen portugalski finančni minister Mário Centeno, ki s tem postane tretji stalni predsednik Evroskupine v njeni zgodovini.

Charles Michel nadomesti Donalda Tuska kot predsednik Evropskega sveta. Njegov mandat traja od 1. decembra 2019 do 31. maja 2022.

• Govor predsednika Charlesa Michela ob slovesnem prevzemu poslov z odhajajočim predsednikom Donaldom Tuskom

Po nacionalnem referendumu 23. junija 2016 in po tem, ko sta obe strani januarja 2020 ratificirali sporazum o izstopu, je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije.

Evroskupina je Paschala Donohoeja, irskega ministra za finance ter javno porabo in reforme, v skladu s Protokolom št. 14 k Pogodbama EU izvolila za novega predsednika.

Mandat novega predsednika začne teči 13. julija 2020 in bo trajal dve leti in pol.

• Paschal Donohoe izvoljen za predsednika Evroskupine (sporočilo za javnost, 9. julij 2020)

Charles Michel je bil ponovno izvoljen za predsednika Evropskega sveta. Tudi njegov drugi mandat bo trajal dve leti in pol, od 1. junija 2022 do 30. novembra 2024.

• Charles Michel ponovno izvoljen za predsednika Evropskega sveta (sporočilo za javnost, 24. marec 2022)

Evroskupina je za predsednika Evroskupine za drugi dveinpolletni mandat, ki se je začel 13. januarja 2023, soglasno ponovno izvolila Paschala Donohoeja, irskega ministra za finance.

• Paschal Donohoe ponovno izvoljen za predsednika Evroskupine (sporočilo za javnost, 5. december 2022)

Hrvaška postane 20. članica evrskega območja.

António Costa zamenja Charlesa Michela kot predsednika Evropskega sveta. Njegov mandat traja od 1. decembra 2024 do 31. maja 2027.

Evroskupina je Paschala Donohoeja, irskega ministra za finance, soglasno ponovno izvolila za svojega predsednika. Na tem položaju je od 13. julija 2020, svoj tretji mandat pa bo pričel 13. julija 2025. Mandat bo trajal dve leti in pol.

• Paschal Donohoe, tretjič zapored potrjen za predsednika Evroskupine (sporočilo za javnost, 7. julij 2025)

Minister za finance Republike Ciper Makis Keravnos je 18. novembra 2025 po odstopu prejšnjega predsednika Paschala Donohoeja postal vršilec dolžnosti predsednika Evroskupine. V skladu z delovnimi metodami Evroskupine bo to funkcijo opravljal, dokler ne bo izbran nov predsednik.

• Izjava predsednika Evroskupine Paschala Donohoeja (sporočilo za javnost, 18. november 2025)

Evroskupina je v skladu s Protokolom št. 14 k Pogodbama EU za svojega predsednika izvolila grškega ministra za gospodarstvo in finance Kiriakosa Pierakakisa.

Svoj mandat, ki bo trajal dve leti in pol, bo prevzel 12. decembra 2025.

• Kiriakos Pierakakis izvoljen za predsednika Evroskupine (sporočilo za javnost, 11. december 2025)