"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Videoseja ministrov in ministric za gospodarstvo in finance, 19. maj 2020
Glavni rezultati
Gospodarski odziv na pandemijo covida-19
Ministri in ministrice so razpravljali o napredku pri ukrepih EU za odzivanje, sprejetih za reševanje krize zaradi covida-19.
Ministri in ministrice so pozdravili sprejetje uredbe o začasni podpori zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po pisnem postopku. Ta instrument lahko državam članicam zagotovi do 100 milijard EUR posojil pod ugodnimi pogoji za pomoč pri financiranju nacionalnih ureditev krajšega delovnega časa in podobnih ukrepov, tudi za samozaposlene, ter za podporo nekaterim z zdravjem povezanim ukrepom, zlasti na delovnem mestu, kot odziv na krizo.
Vlade EU bodo lahko z ohranitvijo delovnih mest in zavarovanjem prihodkov naših državljanov in državljank karseda zmanjšale negativne socialne posledice zdravstvene krize in našim gospodarstvom omogočile, da to rezervo povpraševanja izkoristijo za čimprejšnje okrevanje.
Zdravko Marić, hrvaški podpredsednik vlade in minister za finance
SURE je ena od treh varnostnih mrež v skupni vrednosti 540 milijard EUR za delovna mesta in delavce, podjetja in države članice, o katerih se je Evroskupina dogovorila 9. aprila 2020. Voditelji in voditeljice EU so dogovor potrdili 23. aprila in pozvali, naj bo sveženj operativen do 1. junija 2020.
Varnostna mreža za države članice, tj. podpora zaradi pandemične krize v okviru EMS, je začela delovati 15. maja 2020 po političnem dogovoru o elementih in standardiziranih pogojih instrumenta, ki so ga v Evroskupini dosegli 8. maja.
Ministri in ministrice so se poleg tega seznanili s potekajočimi razpravami o operacionalizaciji varnostne mreže za podjetja prek vseevropskega jamstvenega sklada Evropske investicijske banke. Predsedstvo je pozvalo k čimprejšnjemu dokončanju instrumenta.
Komisija in Evropska centralna banka sta predstavili oceno gospodarskih in finančnih razmer.
Preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma
Evropska komisija je predstavila svoj pristop k nadaljnji okrepitvi boja EU proti pranju denarja in financiranju terorizma, nakar je sledila ministrska razprava.
Ministri in ministrice so razpravljali o tem, kako še izboljšati obstoječi okvir za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti:
o tem, kako najbolje doseči usklajen sklop pravil, in tem, katera področja in sektorje bi bilo dobro zajeti z uredbo;
o tem, kako bolje izkoristiti podatke ter njihovo analizo in izmenjavo;
o možnosti ustanovitve novega posebnega organa EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter njegovih morebitnih pristojnostih;
o revidirani metodologiji, ki jo Komisija predlaga za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem.
Komisija je 7. maja predstavila:
akcijski načrt za celovito politiko EU glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma
revidirano metodologijo za uvrstitev tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja strateške pomanjkljivosti
Akcijski načrt Komisije temelji na sklepih Sveta iz decembra 2019, v katerih so določene strateške prednostne naloge za reformo na tem področju.
Cilj revidirane metodologije uvrščanja na seznam je boljša zaščita finančnega sistema EU pred tveganji, povezanimi s preprečevanjem pranja denarja. V skladu z okvirom EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma je treba identificirati jurisdikcije tretjih držav, ki imajo v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti.
Ministri in ministrice so pozdravili sprejetje sklepov Sveta glede poročil o državah v okviru evropskega semestra za leto 2020 in izvajanja priporočil za posamezne države za leto 2019.
Ti sklepi so del letnega procesa ocenjevanja postopkov v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, ki pa letos odražajo izredne razmere, povezane z resnim poslabšanjem gospodarskega položaja kot posledico pandemije covida-19. V sklepih je osrednji poudarek namenjen strukturnim izzivom in pomanjkljivostim, ki so v današnjem spreminjajočem se in negotovem gospodarskem okolju še vedno relevantni ter ki bi se lahko izkazali za relevantne tudi v okviru strategije za okrevanje.
Ob robu videoseje ministrov in ministric za gospodarstvo in finance je potekal letni dialog EU, držav Zahodnega Balkana in Turčije o gospodarski politiki. Osrednja tema letošnje razprave je bil ekonomski vpliv pandemije covida-19 na regijo. Udeleženci so ob koncu videoseje sprejeli skupno izjavo.
Vlade EU bodo lahko z ohranitvijo delovnih mest in zavarovanjem prihodkov naših državljanov in državljank karseda zmanjšale negativne socialne posledice zdravstvene krize in našim gospodarstvom omogočile, da to rezervo povpraševanja izkoristijo za čimprejšnje okrevanje.
