Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v EU
Pravila EU o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma ščitijo njen finančni sistem ter prispevajo k varnosti in rasti.
Boj EU proti pranju denarja
EU veliko pozornost namenja pranju denarja in financiranju terorizma, saj predstavljata veliko tveganje za gospodarstvo in finančni sistem EU ter varnost njenih državljanov.
Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma je že več kot tri desetletja izjemno pomemben za EU, ki je tako prvo direktivo o preprečevanju pranja denarja sprejela že leta 1991. Od takrat je bila direktiva večkrat spremenjena.
Da bi vsa tveganja, povezana s pranjem denarja, lahko pravilno obravnavali, se morajo pravila EU nenehno prilagajati novim tveganjem, vključno tistim, povezanim s:
- tehnološkimi inovacijami – kot so virtualne valute
- globalnim značajem terorističnih organizacij
- iznajdljivostjo storilcev kaznivih dejanj pri izkoriščanju vrzeli ali pomanjkljivosti v sistemu
Kaj je pranje denarja? (Infografika)
Pravila EU za preprečevanje pranja denarja
Svet je 30. maja 2024 sprejel nove zakone, s katerimi naj bi zaščitili državljane in državljanke ter finančni sistem EU pred pranjem denarja in financiranjem terorizma.
Sveženj vključuje:
- uredbo za ustanovitev novega organa EU za preprečevanje pranja denarja
- uredbo o obveznostih preprečevanja pranja denarja za zasebni sektor
- direktivo o mehanizmih za preprečevanje pranja denarja na nacionalni ravni
- revizijo uredbe o prenosih sredstev, ki je bila sprejeta leta 2023
Uredba o preprečevanju pranja denarja
Nova uredba o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma prvič usklajuje in pojasnjuje veljavna pravila v EU, da bi goljufom onemogočili izkoriščanje pomanjkljivosti v sistemu. Zagotovila bo tudi doslednejšo uporabo pravil in njihovo boljše izvrševanje. Med drugim vsebuje podrobnejše določbe o skrbnem preverjanju strank in dejanskem lastništvu ter o pooblastilih nacionalnih nadzornikov in finančnoobveščevalnih enot.
Pooblaščeni subjekti
EU je z novo uredbo vzpostavila neposredno uporaben regulativni okvir, ki vsebuje zahteve za pooblaščene subjekte – predvsem kreditne in finančne institucije ter določena nefinančna podjetja in poklice (npr. odvetnike in računovodje). Ti subjekti imajo osrednjo vlogo vratarjev pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, saj so v prednostnem položaju za odkrivanje sumljivih dejavnosti.
Nova pravila bodo zajela tudi večino sektorja kriptosredstev. Vsi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bodo morali izvajati skrbno preverjanje svojih strank. To pomeni, da bodo morali preveriti dejstva o svojih strankah in o vsakem sumu poročati finančnoobveščevalnim enotam.
Obveznosti skrbnega preverjanja strank in poročanja veljajo tudi za druge sektorje, na primer za trgovce z luksuznim blagom, kot so plemenite kovine in dragi kamni, ter za draguljarje in zlatarje. Pooblaščeni subjekti bodo postali tudi trgovci z luksuznimi avtomobili, letali, jahtami in kulturnimi dobrinami (kot so umetniška dela).
Ker veliko tveganje obstaja tudi v nogometnem sektorju, se v skladu z uredbo seznam pooblaščenih subjektov razširja tudi na poklicne nogometne klube in agente. Ker pa znotraj sektorja obstajajo precejšnje razlike glede ravni tveganja, bodo imele države članice možnost, da jih umaknejo s seznama, če bo tveganje pri njih majhno.
Dejansko lastništvo
Dejanski lastniki so osebe, ki dejansko nadzorujejo ali imajo v lasti pravni subjekt (na primer družbo, fundacijo ali sklad), medtem ko je lastninska pravica ali premoženje zapisano na ime druge osebe. Z uredbo se bosta povečali usklajenost in preglednost pravil EU o dejanskem lastništvu.
Preučiti bo treba dve komponenti dejanskega lastništva, tj. lastništvo in nadzor, da bi se ugotovili vsi dejanski lastniki pravnega subjekta ali po vrstah subjektov, vključno s subjekti, ki niso iz EU, kadar ti poslujejo v EU ali kupujejo nepremičnine v EU. V skladu z dogovorom je za dejansko lastništvo določen prag 25 %.
Razjasnjena so tudi pripadajoča pravila, ki se uporabljajo za večplastne lastniške in nadzorne strukture, da se onemogoči skrivanje za več ravnmi lastništva podjetij. Poleg tega so razjasnjene tudi določbe o varstvu podatkov in hrambi evidenc, kar bo olajšalo in pospešilo delo pristojnih organov.
Gotovinska plačila
Povsod v EU bo za gotovinska plačila veljala zgornja meja 10 000 EUR, kar bo storilcem kaznivih dejanj otežilo pranje umazanega denarja. Države članice bodo imele možnost, da po želji določijo nižjo zgornjo mejo.
Tretje države z visokim tveganjem
Pooblaščeni subjekti bodo morali uporabljati ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja pri občasnih transakcijah in v poslovnih odnosih, v katere bodo vključene tretje države z visokim tveganjem, ki zaradi pomanjkljivih nacionalnih ureditev za preprečevanje pranja denarja in terorizma ogrožajo celovitost notranjega trga EU.
Komisija bo tveganje ocenila na podlagi tega, ali jih je Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) uvrstila na seznam. Poleg tega bo zaradi visoke stopnje tveganja upravičena uporaba dodatnih posebnih evropskih ali nacionalnih protiukrepov EU bodisi na ravni pooblaščenih subjektov bodisi na ravni držav članic.
Direktiva o preprečevanju pranja denarja
Skupaj z uredbo bo direktiva o mehanizmih za preprečevanje pranja denarja del „enotnih pravil“ o preprečevanju pranja denarja. Nadomestila bo peto direktivo o preprečevanju pranja denarja, sprejeto leta 2018.
Vsa pravila, ki se uporabljajo za zasebni sektor, bodo prenesena v uredbo, medtem ko direktiva obravnava organizacijo institucionalnih sistemov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na nacionalni ravni v državah članicah. Direktiva zato vsebuje določbe, ki se prenesejo v nacionalno pravo, kot so pravila o registrih dejanskega lastništva, nacionalnih nadzornikih in odgovornostih finančnoobveščevalnih enot.
Informacije o prenosih sredstev
Svet in Parlament sta 29. junija 2022 dosegla začasni dogovor o posodobitvi uredbe EU o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev; s to posodobitvijo so v področje uporabe uredbe zajeti tudi prenosi kriptosredstev.
Pravila uvajajo obveznost za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, da zbirajo in dajo na voljo nekatere informacije o originatorjih in upravičencih prenosov kriptosredstev, ki jih izvajajo. To bo zagotovilo sledljivost prenosov kriptosredstev, s katero bo lažje prepoznati potencialno sumljive transakcije in jih blokirati.
EU ima zdaj trden in sorazmeren okvir, ki je skladen z najzahtevnejšimi mednarodnimi standardi glede menjave kriptosredstev in zlasti upošteva priporočila FATF, ki nadzoruje pranje denarja in financiranje terorizma na svetovni ravni.
- Preprečevanje pranja denarja: Svet sprejel pravila, na podlagi katerih bo mogoče slediti prenosom kriptosredstev (sporočilo za javnost, 16. maj 2023)
- Preprečevanje pranja denarja: dosežen začasni dogovor glede preglednosti prenosov kriptosredstev (sporočilo za javnost, 29. junij 2022)
Kaj je Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF)?
Ves svet se sooča z izzivi boja proti pranju denarja, zato je potrebno tesno sodelovanje na mednarodni ravni. EU pri oblikovanju in izvajanju mednarodnih standardov sodeluje s partnerji v FATF.
Ta projektna skupina pripravlja in promovira politike za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter izdaja priporočila, ki jih morajo države upoštevati.
Druge posodobitve zakonodaje, pomembne za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
V peti direktivi o kapitalskih zahtevah je pojasnjena vloga bonitetnih nadzornikov. Ti so odgovorni za prepoznavanje in odpravo pomanjkljivosti v finančnih institucijah, ki so vpletene v pranje denarja in financiranje terorizma. Pristojni organi morajo ta vprašanja upoštevati pri svojih nadzornih dejavnostih.
Direktiva o lažji uporabi finančnih informacij za boj proti kriminalu omogoča pristojnim organom enostavnejši dostop do finančnih podatkov in podatkov o bančnih računih ter njihovo uporabo. Omogoča tudi lažji dostop nacionalnih finančnoobveščevalnih enot do informacij s področja kazenskega pregona.
Organ za preprečevanje pranja denarja
Svet je 30. maja 2024 sprejel uredbo o ustanovitvi novega organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA), ki bo izboljšal nadzor v EU na tem področju in podpiral sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami. Organ AMLA bo imel sedež v Frankfurtu, delovati pa bo začel sredi 2025.
Ker je pranje denarja čezmejno finančno kaznivo dejanje, bo organ AMLA okrepil okvir EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma z vzpostavitvijo integriranega mehanizma z nacionalnimi nadzorniki v državah članicah, da se zagotovi, da pooblaščeni subjekti izpolnjujejo svoje obveznosti.
Vloga organa AMLA bo:
- neposreden nadzor nekaterih najbolj tveganih kreditnih in finančnih institucij v EU, vključno s ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi
- podporna vloga za nefinančni sektor
- koordinacija finančnoobveščevalnih enot v državah članicah
- nalaganje denarnih kazni v primeru resnih kršitev
Predstavniki Sveta in Parlamenta so 18. decembra 2023 dosegli skupno razumevanje glede postopka izbire registriranega sedeža organa AMLA. Dokončni dogovor o kraju registriranega sedeža organa AMLA je bil dosežen 22. februarja 2024.
- Preprečevanje pranja denarja: Svet in Parlament dosegla dogovor o postopku za izbiro sedeža novega organa (sporočilo za javnost, 18. december 2023)
- Preprečevanje pranja denarja: Svet sprejel sveženj pravil (sporočilo za javnost, 30. maj 2024)
- Novi organ EU za preprečevanje pranja denarja bo v Frankfurtu (sporočilo za javnost, 22. februar 2024)
- Pogosta vprašanja o novem organu EU za preprečevanje pranja denarja (AMLA) (Evropska komisija)
Kako se EU bori proti terorizmu?
Prikaz, kako države EU zadnji dve desetletji vse tesneje sodelujejo na področju boja proti terorizmu: od preprečevanja teroristom, da bi kupovali orožje ali izdelovali bombe pa vse do prizadevanj za boj proti radikalizaciji.
Zadnja posodobitev: 18. februar 2026