"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za pravosodje in notranje zadeve, 4. in 5. december 2023
Glavni rezultati
Pravosodje
Pravice žrtev
Vsako leto prinese na milijone žrtev kaznivih dejanj. Zakon, ki je trenutno v obravnavi v Svetu, bi spremenil in okrepil obstoječa minimalna pravila iz direktive o pravicah žrtev, ki žrtvam kaznivih dejanj zagotavlja podporo, dostop do informacij, pravico do pravnega varstva in pridobitev odškodnine. Ministri in ministrice so se med razpravo o tem zakonu posvetili vprašanju odškodnine in predlogu, da se več storitev za podporo otrokom žrtvam zagotavlja na istem mestu. Ministri in ministrice so izrazili močno podporo cilju okrepitve pravnega okvira EU. Vendar so države članice tudi jasno pozvale k prožnosti, predvsem v zvezi s pravili o odškodninah žrtvam in o celovitih storitvah podpore za otroke žrtve.
Pravosodno sodelovanje
Svet je obravnaval več zadev, katerih cilj je poostritev pravosodnega sodelovanja med državami EU. Ministri in ministrice so odobrili strategijo za e-pravosodje za obdobje 2024–2028. Ta strategija bo državam članicam zagotovila smernice pri izvajanju širokega nabora zakonodajnih in nezakonodajnih pobud, ki bodo skupaj pospešile proces digitalizacije in uporabo digitalnih storitev na področju pravosodja. Nova strategija določa ambicije za e-pravosodje v prihodnjih letih in opredeljuje delovna področja v tem sektorju.
Strategija bo tudi dopolnila zakonodajni sveženj o digitalizaciji pravosodja, ki bi ga bilo treba sprejeti pred koncem leta.
Poleg tega je Svet sprejel splošni pristop (stališče držav članic) glede novega prava EU o prenosu postopkov v kazenskih zadevah. Predlagani zakon med drugim predvideva seznam skupnih meril za prenos postopkov, rok za odločitev o prenosu postopkov, obveznosti v zvezi s pravicami osumljenih in obdolženih oseb ter žrtev, kot tudi pravila o uporabi čezmejnih digitalnih kanalov za komunikacijo med organi.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o delovanju EJT in predvsem o odnosu med EJT in nacionalnimi organi. Čeprav je EJT neodvisen evropski organ, pregon vodi pred nacionalnimi sodišči in je delno odvisen od nacionalnih organov, saj preiskave sproža na podlagi informacij, ki jih prejme od njih. Za izvajanje teh preiskav potrebuje tudi podporo nacionalnih organov.
Evropsko javno tožilstvo je pristojno za preiskovanje, pregon in obtožbo kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU. Delovati je začelo 1. junija 2021. Samo v letu 2022 je sprožilo več kot 800 preiskav, na podlagi katerih je bilo zamrznjenih skoraj 360 milijonov EUR.
Ministri in ministrice za pravosodje so odobrili stališče in ugotovitve Sveta glede uporabe SUVP To stališče Sveta bo vključeno v poročilo Komisije o oceni SUVP, načrtovano za leto 2024. To stališče Sveta je prispevek k temu procesu.
V stališču Sveta je priznan uspeh splošne uredbe o varstvu podatkov pri harmonizaciji pravil o varstvu podatkov na ravni EU in krepitvi varstva posameznikov v vse bolj digitalizirani družbi. Poudarjen je tudi pozitiven vpliv SUVP na mednarodni ravni in na spodbujanje kulture varstva podatkov v organizacijah. Vendar so v stališču poudarjeni tudi izzivi in pomisleki, kot je breme izpolnjevanja obveznosti za manjše organizacije, na primer MSP, ki jih je treba podpreti s smernicami in praktičnimi orodji.
Pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah
Predsedstvo je predstavilo najnovejše informacije o delu, opravljenem v zvezi s pristopom EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Pogajanja o tem sporazumu so se začela leta 2010. Sodišče Evropske unije je leta 2014 sklenilo, da začasni dogovor, ki ga je Svet dosegel o besedilu osnutka akta o pristopu, ni v celoti skladen s Pogodbama EU. Pogajanja so se nadaljevala junija 2020.
Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo, da potekajo razprave o odprtih vprašanjih, ki se nanašajo na sodno presojo aktov EU na področju skupne zunanje in varnostne politike ter na notranja pravila v zvezi s pristopom.
Pristop EU je postal pravna obveznost v skladu z Lizbonsko pogodbo. Uresničen bo s sporazumom med EU in pogodbenicami konvencije EKČP. S tem pristopom bo Konvencija postala zavezujoča za institucije EU.
Razno
Predsedstvo je pod točko „Razno“ poročalo o aktualnih zakonodajnih predlogih, o katerih razpravlja Svet, in sicer o
postopku imenovanja novega direktorja Agencije Evropske unije za temeljne pravice
ministrskem forumu EU-Zahodni Balkan o pravosodju in notranjih zadevah (ki je potekal 26. in 27. oktobra 2023 v Skopju)
ministrskem srečanju EU-ZDA o pravosodju in notranjih zadevah (Washington, 13. in 14. november 2023)
Komisija je ministre in ministrice seznanila s pogajanji med EU in ZDA o sporazumu o elektronskih dokazih in o letnem poročilu o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah. Prihodnje belgijsko predsedstvo je predstavilo svoj delovni program.
Pakt o azilu in migracijah ter zunanja razsežnost na tem področju
Predsedstvo je ministrom in ministricam predložilo poročilo o napredku v zvezi z vsemi zakonodajnimi zadevami pakta o azilu in migracijah. Svet in Evropski parlament sta trenutno vključena v t. i. tristranska pogajanja o petih zakonodajnih aktih. S temi akti bo reformiran skupni evropski azilni sistem in zagotovljen skupni okvir EU, ki bo obravnaval vse vidike upravljanja azila in migracij. Instituciji želita pred koncem tega zakonodajnega obdobja zaključiti pogajanja in uradno sprejeti različne zakonodajne predloge.
Pred nami je ključni trenutek – priložnost, ki je sedemindvajseterica ne sme zamuditi. Po skoraj osmih letih razprav o novem evropskem pravnem okviru, ki bi zagotavljal boljši odziv na izzive priseljevanja in azila, smo zdaj zelo blizu končnemu sporazumu.
Fernando Grande-Marlaska Gómez, španski minister za notranje zadeve
Ministri in ministrice so bili seznanjeni tudi s stanjem glede zunanje razsežnosti migracij. To zadeva politike EU za odzivanje na migracijske izzive, ki si jih EU deli z drugimi celinami in državami. Komisija je predložila najnovejše informacije o napredku, doseženem v okviru sodelovanja s tretjimi partnerskimi državami.
Ministri in ministrice za notranje zadeve so izmenjali mnenja o tem, kako izboljšati sistem vračanja zavrnjenih prosilcev za azil. Razpravljali so o sodelovanju s tretjimi državami in med državami članicami ter o izboljšanju nacionalnih postopkov vračanja. Ministri in ministrice so ponovno poudarili, da je učinkovit sistem vračanja bistven pogoj za trajnostno migracijsko in azilno politiko. Mnogi so se strinjali, da bi bila prednostna obravnava vračanja tistih, ki predstavljajo varnostno tveganje, in zagotovitev optimalne uporabe agencije Frontex pomemben korak naprej.
Predsedstvo je predstavilo tudi trenutno stanje v zvezi s širitvijo schengenskega območja na Bolgarijo in Romunijo. Svet se je seznanil s poročilom misije za ugotavljanje dejstev, ki ga je predstavila Komisija in v katerem je ocenila najnovejši napredek pri uporabi schengenskega pravnega reda v Bolgariji.
Med prednostnimi zadevami na dnevnem redu Sveta so bile tudi teme s področja notranje varnosti. V zvezi z Bližnjim vzhodom so ministri in ministrice na podlagi razprave na oktobrskem zasedanju Sveta izmenjali mnenja o ukrepih na ravni EU za boj proti razširjanju nezakonitih in mejnih spletnih vsebin.
V zvezi z Ukrajino se je Svet seznanil z najnovejšimi dogodki v zvezi s strukturiranim dialogom z Ukrajino o notranji varnosti. Namen tega dialoga je ublažiti morebitne posledice ruske agresije za varnost, temelji pa na štirih glavnih delovnih področjih: varnost meja, trgovina s strelnim orožjem, nasilni ekstremistični tuji prostovoljci in druga varnostna tveganja (kot je trgovina z ljudmi). EU in Ukrajina se sestajata v rednih časovnih presledkih.
Poleg tega je predsednik skupine za boj proti terorizmu ministrom in ministricam poročal o stanju na področju sodelovanja med organi, pristojnimi za boj proti terorizmu.
Predsedstvo je predstavilo tudi poročilo o napredku v zvezi s priporočilom Sveta o kritični infrastrukturi. V tem priporočilu je opisano, kako bi morale države članice in institucije EU sodelovati v primeru incidenta na področju kritične infrastrukture z velikim čezmejnim pomenom.
Predsedstvo je pod točko „Razno“ delegacije obvestilo – tako kot na srečanju ministrov in ministric za pravosodje – o ministrskem forumu EU-Zahodni Balkan o pravosodju in notranjih zadevah (Skopje, 26. in 27. oktober 2023) ter ministrskem srečanju EU-ZDA o pravosodju in notranjih zadevah (Washington, 13. in 14. november 2023). Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo tudi o drugem plenarnem zasedanju skupine na visoki ravni za dostop do podatkov za učinkovit kazenski pregon (Bruselj, 21. november 2023).
Komisija je ministre in ministrice seznanila z uredbo o preprečevanju spolne zlorabe otrok in boju proti njej, o kateri trenutno razpravlja Svet.
Litovska ministrica je predstavila izide posvetovalnega srečanja držav, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo, ki je potekalo 27. oktobra 2023 v Vilni. Finska je predstavila obvestilo o začasni ponovni uvedbi nadzora na vzhodnih kopenskih mejah, Madžarska pa je poročala o razmerah na južni meji. Na koncu je prihodnje, belgijsko predsedstvo predstavilo svoj delovni program.
Pred nami je ključni trenutek – priložnost, ki je sedemindvajseterica ne sme zamuditi. Po skoraj osmih letih razprav o novem evropskem pravnem okviru, ki bi zagotavljal boljši odziv na izzive priseljevanja in azila, smo zdaj zelo blizu končnemu sporazumu.
