Evropsko javno tožilstvo
Evropsko javno tožilstvo je pooblaščeno za preiskovanje, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj zoper proračun EU.
Evropsko javno tožilstvo
Evropsko javno tožilstvo (EJT) je neodvisen organ Evropske unije, pristojen za preiskovanje, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj zoper finančne interese EU, kar med drugim vključuje:
- goljufije
- korupcijo
- pranje denarja
- čezmejne goljufije na področju DDV
EJT je začelo delovati 1. junija 2021.
Institucije in organi EU ter pristojni organi 24 držav članic, ki so se pridružile EJT, mu morajo poročati o vsakem kaznivem ravnanju, ki vpliva na proračun EU. Tudi posamezniki lahko prijavijo domnevne primere goljufij in drugih kaznivih dejanj.
Sodelujoče države članice
Do sedaj se je 24 držav članic EU odločilo, da se bodo pridružile prizadevanjem za zaščito proračuna EU pred goljufijami z uporabo postopka okrepljenega sodelovanja, in sicer:
Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska.
Razlogi za ustanovitev EJT
Pred začetkom delovanja EJT so kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom EU, lahko preiskovali le nacionalni organi, vendar z omejenimi orodji, saj niso pristojni onstran nacionalnih meja.
Prav tako organi EU, ki so na tem področju obstajali pred EJT, na primer Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), ne morejo začeti kazenskih preiskav ali izvajati pregona v državah članicah.
EJT prispeva k odpravljanju teh pomanjkljivosti in s tem kaznivih dejanj, ki škodijo proračunu EU.
Vloga in struktura EJT
Vloga
Naloga EJT je boj proti goljufijam na področju financ EU. Pristojno je za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU.
EJT izvaja čezmejne preiskave goljufij v zvezi s sredstvi EU, višjimi od 10 000 EUR, ali čezmejnih primerov goljufij na področju DDV, pri katerih je povzročeno več kot 10 milijonov EUR škode. Obenem tesno sodeluje z nacionalnimi organi kazenskega pregona, pa tudi z drugimi organi, kot sta Eurojust in Europol.
Struktura
EJT ima dvostopenjsko strukturo, sestavljeno iz centralne in nacionalne ravni.
Centralna raven
Centralna raven ima sedež v Luksemburgu, tvorita pa jo evropski glavni tožilec in kolegij tožilcev.
Evropski glavni tožilec vodi EJT, organizira njegovo delo in zastopa urad v odnosih z institucijami EU, državami članicami in tretjimi državami.
Oktobra 2019 je bila za prvo evropsko glavno tožilko imenovana Laura Codruţa Kövesi.
Svet se je marca 2026 dogovoril o imenovanju Andrésa Ritterja za novega evropskega glavnega tožilca z učinkom od 1. novembra 2026. Evropskega glavnega tožilca sporazumno imenujeta Svet in Evropski parlament.
Kolegij tožilcev je glavni strateški in nadzorni organ EJT. Določa strategijo EJT, sprejema njegova notranja pravila ter zagotavlja dosleden pristop k preiskavam in pregonu v vseh sodelujočih državah članicah.
Sestavljajo ga evropski glavni tožilec in tožilci iz sodelujočih držav članic. Svet ima pomembno vlogo pri imenovanju evropskih tožilcev. Vsaka sodelujoča država članica imenuje kandidate za položaj, Svet pa na podlagi neodvisne ocene imenuje po enega evropskega tožilca iz vsake države članice.
Stalni senati spremljajo in vodijo preiskave ter sprejemajo operativne odločitve.
2) Nacionalna raven
Nacionalno raven sestavljajo evropski delegirani tožilci.
Evropski delegirani tožilci v 24 sodelujočih državah članicah EU so pristojni za izvajanje kazenskih preiskav in pregona. Delujejo popolnoma neodvisno od svojih nacionalnih organov.
Kako se je začelo okrepljeno sodelovanje v zvezi z EJT
Evropska komisija je predlog o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva predložila že leta 2013. Za njegovo sprejetje sta bila potrebna soglasen dogovor Sveta in odobritev Evropskega parlamenta.
Po več kot treh letih pogajanj Svetu ni uspelo doseči soglasnega dogovora o predlogu. Svet je to, da ni soglasja, sporočil februarja 2017, Evropski svet pa potrdil mesec kasneje.
V takšnih primerih se lahko v skladu s Pogodbama EU skupina najmanj devetih držav članic odloči za okrepljeno sodelovanje.
Okrepljeno sodelovanje v zvezi z EJT se je tako začelo aprila 2017. Svet je oktobra 2017 sprejel uredbo o EJT, ki je začela veljati 20. novembra 2017.
Zadnja posodobitev: 25. junij 2026