Svet za pravosodje in notranje zadeve, 4. in 5. marec 2024

Glavni rezultati

Pravosodje

Boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu

Belgijsko predsedstvo je predstavilo najnovejše informacije o eni od prednostnih tem v njegovem šestmesečnem mandatu, tj. boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu. Izpostavilo je zlasti dva elementa:

• vzpostavitev mreže tožilcev, specializiranih za boj proti organiziranemu kriminalu. Predsedstvo je predstavilo področje delovanja in naloge te mreže ter njeno povezavo z Eurojustom, tj. agencijo EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah;
• krepitev pravosodnega sodelovanja s tretjimi državami. Predsedstvo se je pri tem osredotočilo na usklajevanje in združevanje virov držav članic v tretjih državah ter na načine za izvajanje pritiska na nekooperativne jurisdikcije (države zatočišča).

V boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu je sodelovanje ključnega pomena. Priporočam vzpostavitev mreže specializiranih tožilcev, da bi olajšali sodelovanje naših pravosodnih organov. Prav tako bi morali okrepiti pravosodno sodelovanje s tretjimi državami in zagotoviti, da države ne postanejo varna zatočišča za storilce kaznivih dejanj. Paul Van Tigchelt, belgijski podpredsednik vlade ter minister za pravosodje in Severno morje

Vzpostavitev mreže tožilcev, specializiranih za boj proti organiziranemu kriminalu, je bila podrobno obravnavana že na neformalnem srečanju ministrov in ministric za pravosodje 26. januarja 2024. Obe področji dela, v zvezi s katerima je predsedstvo poročalo ministrom in ministricam, sta tudi del načrta EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu, ki ga je Komisija predstavila 18. oktobra 2023.

• Politika EU na področju drog (ozadje)

Zakonodajne točke

Ministri in ministrice so opravili orientacijsko razpravo o predlogu direktive o minimalnih pravilih za preprečevanje pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju v EU in boj proti njej. O osnutku zakona trenutno razpravljajo strokovnjaki držav članic v ustrezni delovni skupini Sveta. Ministri in ministrice so dali politične smernice za dokončno oblikovanje stališča Sveta. Cilj direktive je izboljšati učinkovitost pregona tihotapskih mrež z jasnejšo opredelitvijo kaznivega dejanja tihotapljenja in s harmonizacijo kazni. Vključuje tudi določbe o preprečevanju, preiskovalnih orodjih, usposabljanju in zbiranju podatkov.

Ministri in ministrice so med drugim izmenjali mnenja o tem, ali bi morala biti eden od sestavnih delov kaznivega dejanja EU v zvezi s tihotapljenjem migrantov finančna ali materialna korist oziroma ali bi morala EU inkriminirati pomoč pri nedovoljenem vstopu ali prebivanju, tudi če oseba, ki migrantu zagotavlja podporo, od tega nima nobenih materialnih ali finančnih koristi.

Izrazili so tudi mnenje o tem, ali bi morala direktiva vsebovati humanitarno klavzulo, tj. določbo, da ne gre za kaznivo dejanje, kadar se pomoč nudi predvsem iz humanitarnih razlogov.

Po podatkih agencije Frontex je bilo leta 2023 na zunanjih mejah EU 380 000 nezakonitih prehodov meje. Ocenjuje se, da več kot 90 % migrantov brez urejenega statusa uporablja storitve tihotapcev. Komisija ocenjuje, da tihotapske mreže po svetu letno ustvarijo med 4,7 in 6 milijardami evra dobička.

• Komisija ustanovila svetovno zavezništvo za boj proti tihotapljenju migrantov in predlagala okrepljen pravni okvir EU, Evropska komisija

Vojna agresija Rusije v Ukrajini: boj proti nekaznovanju

Ministri in ministrice so med kosilom z ukrajinskim generalnim tožilcem Kostinom in komisarjem za pravosodje Didierjem Reyndersom izmenjali mnenja o razvoju dogodkov na področju pregona vojnih zločinov in prizadevanjih za boj proti nekaznovanju na ravni EU in držav članic. Ministri in ministrice za pravosodje so se zavezali, da bodo stalno podpirali pregon najhujših mednarodnih kaznivih dejanj.

Svet ima od začetka vojne pomembno vlogo pri usklajevanju ukrepov držav članic in zagotavljanju stalnega posodabljanja informacij o nacionalnih in mednarodnih pobudah ter pobudah EU.

Te pobude vključujejo napotitev forenzičnih strokovnjakov držav članic v Ukrajino, ustanovitev skupne preiskovalne skupine za domnevne zločine, storjene v Ukrajini, razvoj zbirke podatkov Eurojusta o dokazih o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih, vzpostavitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini v okviru Eurojusta in začetek nacionalnih preiskav mednarodnih kaznivih dejanj, ki naj bi bila storjena v Ukrajini.

• Svet sprejel sklepe o boju proti nekaznovanju v povezavi z vojaško agresijo Rusije v Ukrajini (sporočilo za javnost, 9. december 2022)
• Zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve 3. in 4. marca 2022 (glavni rezultati)

Pravna država in temeljne pravice

Infiltracija hudodelskih združb v pravosodne sisteme ter grožnje in ustrahovanje sodnikov in tožilcev, ki sodelujejo pri pregonu organiziranega kriminala, pomenijo resno tveganje za pravno državo. V tem kontekstu so ministri in ministrice za pravosodje razpravljali o odpornosti naših pravosodnih sistemov.

Izpostavili so vprašanje, kako ublažiti grožnje, katerih žrtve so sodniki in tožilci, na primer z individualnimi zaščitnimi ukrepi, jih zaščititi skupaj z njihovimi družinami ter ohraniti neodvisnost pravosodnega sistema. Ministri in ministrice so preučili tudi, kako bi pravosodni sistem zaščitili pred vmešavanjem hudodelskih združb (npr. korupcijo ali infiltracijo) ter kakšno vlogo imajo v zvezi s tem varnostne preiskave in preverjanja.

• Pravna država (ozadje)

Svet je odobril sklepe, ki se osredotočajo na temo letnega poročila Evropske komisije o uporabi Listine o temeljnih pravicah v EU za leto 2023: učinkovito pravno varstvo in dostop do njega. Mnenja o tej temi so izmenjali tudi v navzočnosti novoimenovane direktorice Agencije Evropske unije za temeljne pravice Sirpe Rautio.

• Varstvo in spodbujanje človekovih pravic (ozadje)

Razno

Komisija je ministre in ministrice seznanila s trenutnim stanjem pogajanj z ZDA za sklenitev sporazuma o elektronskih dokazih.

Notranje zadeve

Boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu

Boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu, ki je prednostna naloga belgijskega predsedstva, je bil ključno vprašanje na srečanju ministrov in ministric za notranje zadeve. Svet se je dogovoril o priporočilu glede izvajanja najboljših praks na področju zmogljivosti držav članic za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami. Predsedstvo je predstavilo tudi najnovejše informacije o napredku pri izvajanju načrta EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu.

Kriminaliteta na področju drog in organizirani kriminal ogrožata naše demokratične družbe. Le z mednarodnim sodelovanjem med policijskimi organi in prek zavezništev z zasebnimi subjekti in pristaniškimi organi lahko ostanemo korak pred storilci kaznivih dejanj. Annelies Verlinden, belgijska ministrica za notranje zadeve, institucionalno reformo in demokratično prenovo

Priporočilo, o katerem so se ministri in ministrice dogovorili, je bilo pripravljeno na podlagi schengenskega ocenjevanja nacionalnih zmogljivosti na področju policijskega sodelovanja, upravljanja meja in informacijskih sistemov za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, ki so ga leta 2023 izvedli Komisija in strokovnjaki iz držav članic.

Dobre prakse vključujejo:

• zagotavljanje strateških sredstev – kot so proaktivne in obrambne nacionalne strategije glede prepovedanih drog – za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami
• evidentiranje tokov prepovedanih drog, med drugim s sklenitvijo dogovorov o izmenjavi informacij
• onemogočenje kriminalnih mrež, na primer z izvajanjem samodejnih poizvedb v Schengenskem informacijskem sistemu za vstope/izstope vozil v logističnih vozliščih
• povečanje odpornosti logističnih vozlišč, med drugim z okrepitvijo sistema pomorskega nadzora

Predsedstvo je izpostavilo tudi nekatere ukrepe, ki jim je dalo prednost v okviru načrta EU, kot je evidentiranje kriminalnih mrež z visokim tveganjem, ki najbolj ogrožajo družbo. Europol bo kmalu pripravil poročilo o tem evidentiranju.

Druga ključna prednostna naloga predsedstva zadeva zavezništvo evropskih pristanišč. Zavezništvo, ki sta ga predsedstvo in Komisija ustanovila 24. januarja 2024, temelji na treh stebrih: mobilizaciji carinske skupnosti, vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva za boj proti tihotapljenju drog in infiltraciji kriminala ter krepitvi operacij preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v pristaniščih.

• Načrt EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu, Evropska komisija, 18. oktober 2023

Zunanja razsežnost migracij

Ministri in ministrice so razpravljali o trenutnem stanju in nadaljnjem razvoju strateških partnerstev z državami izvora in tranzita za nedovoljene migracije. EU je julija 2023 s Tunizijo sklenila memorandum o soglasju, ki vključuje pomemben migracijski steber. EU se trenutno pogaja o celovitih partnerstvih z Egiptom in Mavretanijo, v okviru katerih so migracije eno od prednostnih področij sodelovanja.

Svet je izmenjal tudi mnenja o akcijskem načrtu EU za vzhodnosredozemsko migracijsko pot. Ker gre za pot, po kateri pride v EU veliko migrantov brez urejenega statusa, so ministri in ministrice razpravljali o tem, kako najbolje upravljati te tokove.

EU je s sklenitvijo pakta sprejela ukrepe za zmanjšanje in obvladovanje migracijskega pritiska. Poleg tega bo EU še naprej sodelovala s tretjimi državami, da bi preprečili, da bi se ljudje podajali na nevarno pot ali postali žrtve tihotapcev migrantov. Nicole de Moor, državna sekretarka za azil in migracije

• Migracijska in azilna politika EU (ozadje)

Notranja varnost EU

Ministri in ministrice so med kosilom razpravljali o posledicah vojne agresije Rusije za notranjo varnost EU in o razmerah na Bližnjem vzhodu.

Ministri in ministrice so ocenili ukrepe in instrumente, vzpostavljene za odzivanje na tveganja za notranjo varnost EU, ki so posledica teh konfliktov. Dogovorili so se, da bodo še naprej pozorni in bodo skupaj ukrepali, da bi ublažili posledice za notranjo varnost EU.

Spletna razsežnost konflikta na Bližnjem vzhodu, zlasti širjenje dezinformacij in sovraštva na spletu, lahko poveča polarizacijo in prispeva k ekstremizmu v EU. V zvezi s tem so ministri in ministrice posebno pozornost namenili potrebi po doslednem izvajanju in uporabi pravnega okvira EU, zlasti uredbe o terorističnih spletnih vsebinah in akta o digitalnih storitvah, za boj proti nezakonitim spletnim vsebinam.

Ukrajinski minister za notranje zadeve Igor Klimenko se je seji pridružil prek videokonference.

Boj proti spolni zlorabi otrok na spletu

Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo s trenutnim stanjem dveh zakonodajnih predlogov za boj proti spolni zlorabi otrok. S prvim predlogom, o katerem sta Evropski parlament in Svet dosegla politični dogovor 15. februarja 2024, bi se do 3. aprila 2026 podaljšalo odstopanje od pravil o varstvu podatkov v sektorju elektronskih komunikacij, ki internetnim podjetjem omogoča odkrivanje spolnih zlorab otrok na spletu v njihovih storitvah in njihovo prijavo ter odstranitev posnetkov spolne zlorabe otrok.

Drugi zakonodajni predlog – ki ga zakonodajalca EU še obravnavata – pa določa, da morajo internetna podjetja organe obvestiti o spolni zlorabi otrok na spletu na svojih platformah. Belgijsko predsedstvo je potrdilo svojo pripravljenost, da do konca predsedovanja, tj. do junija, sprejme stališče Sveta o tej dolgoročni uredbi.

• Preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu (ozadje)

Predsedstvo je delegacije obvestilo tudi o drugih zakonodajnih dosjejih, ki so v pristojnosti ministrov in ministric za notranje zadeve.

• Pregled zakonodajnih predlogov v času belgijskega predsedovanja, 28. februar 2024

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN

Schengensko območje

Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o oceni uredbe o evropski mejni in obalni straži (Frontex), ki je bila zaključena februarja 2024. Ta ocena – prva od sprejetja nove uredbe leta 2019 – je sicer pozitivna, v njej pa so opredeljeni številni izzivi, povezani z organizacijskimi, tehničnimi in operativnimi pomanjkljivostmi.

• Prva ocena uredbe o agenciji Frontex je kljub izzivom na splošno pozitivna, Evropska komisija, 5. februar 2024

Komisija, ki jo je zastopala komisarka Ylva Johansson, je predstavila schengenski barometer +, ključno orodje za spremljanje delovanja schengenskega območja s predstavitvijo pregleda izvajanja dogovorjenih političnih prednostnih nalog ter tveganj in ranljivosti, ki ogrožajo dobro delujoče območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja.

• Razlaga schengenskega območja (ozadje)

Ministri in ministrice so se seznanili s trenutnim stanjem glede interoperabilnosti informacijskih sistemov EU na področju migracij, varnosti in pravosodja.

Čeprav ti informacijski sistemi, ki vključujejo Schengenski informacijski sistem, podatkovno zbirko prstnih odtisov Eurodac in spletni sistem za odobritev potovanj ETIAS, trenutno niso medsebojno povezani, EU uvaja novo arhitekturo za interoperabilnost, ki bo zagotovila enoten vmesnik za iskanje.

V skladu s časovnim razporedom, dogovorjenim oktobra 2023, bo letos jeseni začel delovati novi sistem upravljanja meja (sistem vstopa/izstopa), šest mesecev pozneje v letu 2025 pa še Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS).

• Informacijski sistemi za boj proti kriminalu in varne meje EU (ozadje)

Razno

Predsedstvo je poročalo o 24. srečanju na visoki ravni v okviru mehanizma EU-CELAC za usklajevanje in sodelovanje na področju boja proti drogam, ki je potekalo 22. februarja 2024 v La Pazu v Boliviji.

Slovenija je predstavila izid ministrske konference Salzburškega foruma – srednjeevropskega varnostnega partnerstva –, ki je potekala 11. in 12. decembra pod slovenskim predsedstvom.

Finska je delegacije seznanila z delovnim dokumentom o strategiji Unije za pripravljenost na krize.