Varstvo in spodbujanje človekovih pravic

Zavezanost EU človekovim pravicam

Pogodbe EU

Spoštovanje človekovih pravic je ena od temeljnih vrednot Evropske unije in temeljni vidik njenih zunanjih odnosov.

EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji

V pogodbah EU je določeno, da delovanje EU na mednarodnem prizorišču vodijo načela, ki so bila podlaga za njen nastanek: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava

• Človekove pravice (Uradni list EU)

Listina o temeljnih pravicah

Institucije in organe EU ter države članice EU pri izvajanju prava EU zavezuje Listina o temeljnih pravicah. Listino morajo spoštovati tudi v zunanjih odnosih EU.

• Temeljne pravice

Splošna deklaracija o človekovih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah

Splošna deklaracija o človekovih pravicah, sprejeta 10. decembra 1948, je utrla pot zakonu o človekovih pravicah, kot ga poznamo danes. Deklaracija je bila ključna referenca za pripravljavce Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je bila na voljo za podpis 4. novembra 1950 in je začela veljati 3. septembra 1953.

Evropsko konvencijo o človekovih pravicah je podpisalo vseh 27 držav EU. EU je na podlagi svojih pogodb zavezana k pristopu h konvenciji.

• Splošna deklaracija o človekovih pravicah (Združeni narodi)
• Evropska konvencija o človekovih pravicah (Evropsko sodišče za človekove pravice)

Politika na področju človekovih pravic

EU si prizadeva vključiti človekove pravice na vsa področja svojega zunanjega delovanja, vključno s trgovinsko, migracijsko in okoljsko politiko. Vsi sporazumi, ki jih podpiše EU, morajo biti skladni s človekovimi pravicami.

Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo

Delovanje EU na področju varstva in spodbujanja človekovih pravic po svetu temelji na smernicah iz akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo, sprejetega novembra 2020 za obdobje 2020–2024. EU je 27. maja 2024 sklenila akcijski načrt podaljšati do leta 2027.

Načrt temelji na petih področjih ukrepanja:

• varstvo in krepitev vloge posameznikov
• izgradnja odpornih, vključujočih in demokratičnih družb
• spodbujanje globalnega sistema za človekove pravice in demokracijo
• nove tehnologije: izkoriščanje priložnosti in reševanje izzivov
• doseganje ciljev s sodelovanjem

• Sklepi Sveta o akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo (27. maj 2024)
• Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo 2020–2027

Letna poročila o človekovih pravicah in demokraciji

Letno poročilo o človekovih pravicah in demokraciji je celovit pregled prizadevanj in dosežkov EU ter izzivov, s katerimi se sooča pri zavzemanju za svet, v katerem se spoštujejo človekove pravice in demokratična načela ter varujeta dostojanstvo in svoboda vseh posameznikov.

• Letna poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji (Evropska služba za zunanje delovanje)

Posebni predstavnik EU za človekove pravice

Vloga posebnega predstavnika EU za človekove pravice je povečati učinkovitost, prepoznavnost in doslednost politike EU na področju človekovih pravic v njenem zunanjem delovanju ter oblikovati pozitiven diskurz o človekovih pravicah.

Predstavnik sodeluje z Združenimi narodi in:

• vodi dialoge o človekovih pravicah z državami, ki niso članice EU
• si prizadeva za poglobitev političnega sodelovanja z zadevnimi partnerji
• opozarja na kršitve človekovih pravic, zaradi katerih je potreben nujen odziv
• spodbuja spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava
• zagotavlja podporo mednarodnemu kazenskemu pravosodju

Trenutno je posebna predstavnica za človekove pravice Kajsa Ollongren.

• Človekove pravice: EU za novo posebno predstavnico imenovala nekdanjo nizozemsko ministrico (sporočilo za javnost, 23. junij 2025)
• Posebni predstavnik EU za človekove pravice (Evropska služba za zunanje delovanje)

Smernice EU o človekovih pravicah

EU je sprejela več smernic o človekovih pravicah, s katerimi je svoje prednostne naloge pretvorila v konkretna navodila za oblikovalce politik EU, države članice EU in delegacije EU po svetu.

Smernice zajemajo tematike, kot so na primer mučenje in slabo ravnanje, smrtna kazen, svoboda veroizpovedi ali prepričanja, pravice otrok, zaščita vseh človekovih pravic LGBTI oseb, nasilje nad ženskami in dekleti ter svoboda izražanja na spletu in drugje.

• Mučenje in slabo ravnanje
• Smrtna kazen
• Svoboda veroizpovedi ali prepričanja
• Otrokove pravice
• Otroci v oboroženih spopadih
• Prepoved diskriminacije
• Zaščita LGBTI oseb
• Nasilje nad ženskami
• Svoboda izražanja
• Mednarodno pravo
• Zagovorniki človekovih pravic
• Varna pitna voda

Več informacij:

• Smernice o človekovih pravicah (Evropska služba za zunanje delovanje)

Kako EU izvaja svojo politiko na področju človekovih pravic

EU ima na voljo najrazličnejše instrumente za izvajanje svoje politike na področju človekovih pravic. Ta orodja vključujejo dialoge o človekovih pravicah, izjave in druge oblike sodelovanja v večstranskih forumih, projektih in programih ter misijah EU za opazovanje volitev.

Dialogi o človekovih pravicah

EU ima redne dialoge o človekovih pravicah z državami, ki niso članice EU, in regionalnimi združenji. Vsi dialogi potekajo v skladu s smernicami EU za dialoge o človekovih pravicah, ki jih je Svet sprejel leta 2001 in nazadnje posodobil leta 2021.

Svet oceni stanje človekovih pravic v zadevni državi in s sprejetjem sklepov odloči o morebitnem začetku dialoga s to državo.

Z leti so bili vzpostavljeni dialogi o človekovih pravicah s približno 60 državami in regionalnimi združenji po vsem svetu. Ti dialogi so platforma za opozarjanje na vprašanja človekovih pravic, izmenjavo najboljših praks ter krepitev dvostranskega in večstranskega sodelovanja.

• Smernice EU za dialog o človekovih pravicah z državami, ki niso članice EU

Sodelovanje v večstranskih forumih

Svet je odgovoren za določitev strateških prednostnih nalog Evropske unije v forumih Združenih narodov za človekove pravice. V ta namen enkrat letno sprejme sklepe, v katerih začrta glavna področja ukrepanja EU, tudi v okviru Sveta za človekove pravice.

Svet je v sklepih, sprejetih januarja 2025, poudaril, da se moramo – če želimo, da bodo zakoni in norme močnejši od konfliktov– vsi zavezati multilateralizmu in mednarodnemu redu, ki temeljita na Združenih narodih. V ta namen bo EU še naprej sodelovala z vsemi regijami sveta in krepila sodelovanje s podobno mislečimi državami.

EU se bo osredotočila tudi na zagotavljanje odgovornosti in okrepitev prizadevanj za enakost spolov. Še naprej si bo prizadevala za odpravo in preprečevanje nadaljnjih kršitev človekovih pravic po svetu, tudi v kontekstu ruske vojne agresije proti Ukrajini in razmer na Bližnjem vzhodu, zlasti v Gazi.

• Forumi Združenih narodov za človekove pravice: Svet odobril prednostne naloge EU (sporočilo za javnost, 27. januar 2025)
• Sodelovanje med EU in Združenimi narodi

Tematski program za človekove pravice in demokracijo

Tematski program za človekove pravice in demokracijo je eden od programov v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – programa EU za zunanje delovanje za obdobje 2021–2027. Njegov proračun znaša 1,5 milijarde EUR.

Program zagotavlja neodvisnost ukrepanja, saj predvideva neposredno sodelovanje z zagovorniki človekovih pravic in lokalnimi organizacijami civilne družbe, ne da bi bila za to potrebna odobritev nacionalnih organov.

Poleg tega ima globalno razsežnost in se lahko uporablja za podporo človekovim pravicam kjer koli zunaj Evropske unije ter se izvaja po vsem svetu na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni.

• Tematski program za človekove pravice in demokracijo (Evropska komisija)

Misije za opazovanje volitev

Misije EU za opazovanje volitev so temeljni del dejavnosti Evropske unije, namenjenih spodbujanju demokracije, človekovih pravic in udeležbe civilne družbe po vsem svetu.

Cilj misij za opazovanje volitev je:

• okrepiti zaupanje javnosti v volitve
• spodbujati državljansko udeležbo
• odvračati od goljufij
• zagotavljati premišljene, nepristranske in dejanske ocene volilnega postopka

Njihov dolgoročni cilj je tudi:

• izboljšati splošni volilni okvir in razmere, v katerih potekajo volitve
• okrepiti neodvisnost in odgovornost državnih institucij
• krepiti odpornost partnerskih držav s podpiranjem dobrega upravljanja
• ublažiti morebitni konflikt, povezan z volitvami

EU je od leta 2000 napotila več kot 180 misij za opazovanje volitev v več kot 65 držav.

Evropska unija napoti misije za opazovanje volitev v države po vsem svetu, razen v regije, ki jih pokriva Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). V državah članicah EU spremlja volilne postopke OVSE.

• Misije za opazovanje volitev (Evropska služba za zunanje delovanje)
• Opazovanje volitev (Evropska komisija)

Sankcije v zvezi s človekovimi pravicami

EU lahko posameznikom in subjektom naloži sankcije v odziv na zlorabe in kršitve človekovih pravic po vsem svetu.

• Sankcije zoper kršitve človekovih pravic

Glej tudi:

• Človekove pravice (Uradni list EU)
• Človekove pravice in demokracija (Evropska služba za zunanje delovanje)