"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za pravosodje in notranje zadeve (pravosodje), 14. junij 2024
Glavni rezultati
Boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu
Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo z eno od svojih političnih prednostnih nalog, tj. bojem proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu, ter s trenutnim stanjem desetih prednostnih ukrepov, ki jih je opredelilo.
Eden od prednostnih ukrepov je vzpostavitev evropske pravosodne mreže za organizirani kriminal. Mreža je bila zajeta v sklepih Sveta, ki so jih ministri in ministrice odobrili na tej seji. Zagotovila bo vozlišče specializiranega strokovnega znanja v podporo pravosodnim organom na področju organiziranega kriminala. Prvič se bo sestala jeseni 2024, ustanovil pa jo bo Eurojust – Agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.
Drugi ukrep tega predsedstva je bil izboljšanje pravosodnega sodelovanja s tretjimi državami v boju proti organiziranemu kriminalu. Države članice EU so zavezane k boljšemu usklajevanju svojih ukrepov s tretjimi državami, v katerih iskani storilci kaznivih dejanj poiščejo zatočišče in iz katerih popolnoma nekaznovano nadaljujejo svoje kriminalne dejavnosti. Svet je danes odobril sklepe o tej zadevi. Ministri in ministrice so v njih pozvali k združitvi diplomatskih prizadevanj za učinkovitejše sodelovanje s prednostnimi tretjimi državami. EU bi morala v svojih razpravah s temi tretjimi državami pozornost nameniti težavam, povezanim na primer z izročitvami.
Predsedstvo je poročalo tudi o sodelovanju z državami Latinske Amerike v zadnjih šestih mesecih, da bi obravnavali čezmejni kriminal. EU in latinskoameriške države so na srečanju visokih uradnikov razpravljale o okrepitvi pravosodnega sodelovanja med obema regijama. Februarja so EU ter latinskoameriške in karibske države potrdile izjavo iz La Paza, v kateri je obravnavano sodelovanje v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in drugim povezanim kaznivim dejanjem, kot sta pranje denarja in tihotapljenje strelnega orožja.
Boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu od nas zahteva izboljšanje pravosodnega sodelovanja. Zagotoviti je treba boljše pravosodno sodelovanje znotraj EU, pa tudi, da tretje države sodelujejo z nami, na primer pri izročitvi ali zasegu nezakonitega denarja.
Paul Van Tigchelt, podpredsednik belgijske vlade ter minister za pravosodje in Severno morje
Svet je odobril sklepe o krepitvi in zaščiti svobodne, odprte in informirane demokratične razprave. V sklepih je poudarjen pomen svobode izražanja in obveščanja ter izpostavljena pomembna vloga organizacij civilne družbe, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pri varovanju in promoviranju svobode izražanja in obveščanja.
V sklepih je poudarjeno, da je treba razumeti dinamiko sovraštva, polarizacije in širjenja dezinformacij. Osrednji točki sklepov sta tudi pomen izobraževanja in ozaveščanja državljanov in državljank. Tretji ključni vidik sklepov je potreba po zaščiti demokratične razprave pred grožnjami spletnega okolja, ki ustvarja ugodne pogoje za sovražni govor in dezinformacije. Poleg tega je v sklepih poudarjen pomen kanalov za dialog med dejanskimi ali domnevnimi skupinami, da se okrepi medsebojno razumevanje in umiri javna razprava.
Predsedstvo je predstavilo tudi poročilo o napredku pri izvajanju Istanbulske konvencije, h kateri je EU pristopila leta 2023.
Svet je odobril sklepe o manjših centrih za pridržanje, v katerih je poudarek na socialni rehabilitaciji in reintegraciji v družbo. V sklepih je poudarjen pomen varstva temeljnih pravic in svoboščin pridržanih oseb, zagotavljanja njihovega dostopa do vključujočih izobraževalnih programov in naložb v njihovo socialno rehabilitacijo.
Delovni pogoji osebja in kakovost življenja pridržanih oseb so v manjših centrih za pridržanje lahko boljši. Ti centri lahko prispevajo tudi k ustvarjanju konstruktivnega okolja za reintegracijo.
V sklepih je Komisija pozvana, naj preuči možnosti financiranja za vzpostavitev, nadaljnji razvoj in uvajanje manjših centrov za pridržanje, vključno s hišami za pridržanje.
Socialna rehabilitacija in reintegracija pridržanih oseb je osrednji cilj našega pravosodnega sistema. Pri tem imajo lahko pomembno vlogo manjši centri za pridržanje, saj prispevajo k zmanjšanju negativnih učinkov pridržanja in tveganja ponovitve kaznivih dejanj.
Paul Van Tigchelt, podpredsednik belgijske vlade ter minister za pravosodje in Severno morje
Ministri in ministrice so imeli orientacijsko razpravo o predlagani uredbi Komisije, ki naj bi olajšala priznanje starševstva otroka, ki je bilo ugotovljeno v eni državi članici, v drugi državi članici. Po podatkih Komisije se približno dva milijona otrok lahko sooči s situacijo, v kateri priznanje njihovega starševstva, ugotovljeno v eni državi članici, ni priznano za vse namene v drugi državi članici. To lahko povzroči težave za družine pri potovanju ali selitvi v drugo državo EU. V izmenjavi mnenj so bili obravnavani zlasti primeri starševstva na podlagi nadomestnega materinstva, da bi lahko dosegli napredek v pogajanjih o predlogu.
Boj proti spolni zlorabi otrok
V drugi razpravi so obravnavali predlagano posodobitev direktive iz leta 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter posnetkom spolne zlorabe otrok. Cilj predloga je razširiti opredelitve teh kaznivih dejanj ter uvesti višje kazni in bolj specifične zahteve za preprečevanje in pomoč žrtvam. Ministri in ministrice so dali smernice za prihodnje delo na ravni strokovnjakov v zvezi z dvema zadevama, in sicer, prvič, v zvezi z zastaralnim rokom za kazniva dejanja spolne zlorabe otrok in ali je zanje potrebna posebna obravnava, da bi zagotovili, da se lahko kazensko preganjajo tudi razmeroma dolgo po njihovi storitvi, in drugič, v zvezi s tem, kako obravnavati posnetke spolne zlorabe otrok, ki jih ustvarja umetna inteligenca.
Večina ministrov in ministric se je strinjala, da ta vrsta grozljivih kaznivih dejanj upravičuje posebna pravila o dolgih zastaralnih rokih po doseženi polnoletnosti žrtve. Medtem ko so nekatere države članice zastaralne roke odpravile, se druge zavzemajo za spremembo predlaganih rokov. Čeprav se mnenja o načinu razlikujejo, je bilo dano jasno sporočilo, da se podobe spolne zlorabe, ki jih ustvarijo orodja umetne inteligence, inkriminirajo na enak način kot podobe, ki prikazujejo resnične otroke.
Boj proti korupciji
Svet se je dogovoril tudi o pogajalskem mandatu (splošni pristop) za direktivo o boju proti korupciji. Predlog, ki spreminja in posodablja veljavne zakonodajne akte EU na teh področjih, temelji na treh glavnih stebrih: preprečevanju, odkrivanju in sankcijah. Njegova glavna novost je, da so pravila o korupciji v javnem in zasebnem sektorju na ravni EU prvič združena v enem samem pravnem aktu.
V skladu s sporazumom bodo morale države članice zagotoviti, da se kazniva dejanja, ki bodo po tem zakonu postala nezakonita, kaznujejo z najvišjo zaporno kaznijo najmanj dveh do štirih let. Tudi podjetja se bodo morala soočiti s kaznimi, ki bodo znašale od najmanj 3 do 5 % skupnega svetovnega prometa, ali zneski, ki znašajo vsaj 24 ali 40 milijonov EUR.
Belgijsko predsedstvo je predstavilo trenutno stanje dela v Svetu v zvezi s predlagano direktivo, s katero bi harmonizirali nekatere vidike insolvenčnega prava. Komisija je predlog objavila decembra 2022 kot eno od pobud akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov. Predlog v Svetu trenutno preučuje Delovna skupina za civilnopravne zadeve, oktobra 2023 pa je bila organizirana orientacijska razprava na seji Sveta za pravosodje in notranje zadeve. Voditelji in voditeljice držav ali vlad so na vrhu držav evrskega območja marca 2024 in zasedanju Evropskega sveta aprila 2024 pozvali k hitremu dokončanju akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov. Tehnično delo za dosego dogovora o skupnem stališču držav članic se bo nadaljevalo v prihodnjih mesecih.
Pogajalski mandat Sveta (splošni pristop) za pregled direktive o pravicah žrtev iz leta 2012 je bil sprejet kot točka dnevnega reda brez razprave. Namen predloga je odzvati se na pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri oceni sedanjega instrumenta. S to posodobitvijo bodo vzpostavljena in okrepljena minimalna pravila, da se žrtvam kaznivih dejanj zagotovijo nadaljnja zaščita, podpora in dostop do informacij, pa tudi lažji dostop do pravnega varstva.
Ministri in ministrice so se dogovorili tudi o pogajalskem mandatu za uredbo o določitvi dodatnih postopkovnih pravil k splošni uredbi o varstvu podatkov. Cilj predloga je racionalizirati sodelovanje med organi za varstvo podatkov pri izvrševanju splošne uredbe o varstvu podatkov v čezmejnih primerih. Z novim predlogom se splošna uredba o varstvu podatkov ne bo spremenila. S splošnim pristopom se usklajujejo postopkovni koraki ter pravice strank in pritožnika na ravni EU ob upoštevanju postopkovne avtonomije držav članic. Glavne novosti pristopa Sveta so uvedba novega postopka za zgodnje reševanje pritožb in enostavnejšega postopka za preprostejše primere, da bi se izognili upravnemu bremenu in pospešili odločanje v čezmejnih primerih.
Svet je odobril tudi sklepe o prihodnosti kazenskega prava EU. Ministri in ministrice so poudarili potrebo po visokokakovostni zakonodaji, ki bo spoštovala temeljna načela, kot so zakonitost, subsidiarnost in sorazmernost. Svet poziva k posodobitvi vzorčnih določb in strukturiranemu razmisleku, v katerem bodo udeleženi različni deležniki, da bi zagotovili doslednost in učinkovitost kazenskega prava EU.
Komisija je ministre in ministrice seznanila s pogajanji med EU in ZDA za sklenitev sporazuma o elektronskih dokazih. Predstavila je tudi pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2024, v okviru katerega se je preučila uspešnost pravosodnih sistemov držav članic EU na podlagi meril učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti.
Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo o priporočilih skupine na visoki ravni za dostop do podatkov za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj (to je bila točka dnevnega reda na srečanju ministrov in ministric za notranje zadeve) ter ministrskega srečanja EU-ZDA o pravosodju in notranjih zadevah (20. in 21. junij).
Nazadnje je prihodnje, madžarsko predsedstvo predstavilo svoje prednostne naloge.
