"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za promet, telekomunikacije in energijo (telekomunikacije), 6. december 2024
Glavni rezultati
Svet je odobril sklepe o Agenciji EU za kibernetsko varnost (ENISA) in sklepe o beli knjigi Komisije z naslovom „Kako obvladati potrebe po digitalni infrastrukturi v EU?“. Ministri in ministrice so opravili tudi orientacijsko razpravo o ciljih in nalogah programa politike Digitalno desetletje do leta 2030.
Bilo je uspešno srečanje: odobrili smo dva sklopa sklepov za nadaljnjo krepitev Agencije EU za kibernetsko varnost in zagotovitev jasnih smernic o prihodnjih potrebah po digitalni infrastrukturi v EU. Opravili smo tudi koristno razpravo o tem, kako doseči naše ambiciozne cilje za to desetletje, zdaj pa bomo krmilo predali poljskemu predsedstvu, ki bo nadaljevalo delo na digitalnem področju.
Zoltán Kovács, madžarski državni sekretar za mednarodno komunikacijo in odnose
Sklepi Sveta o agenciji ENISA
Svet je odobril sklepe o Agenciji EU za kibernetsko varnost (ENISA). Ministri in ministrice so priznali ključno vlogo agencije ENISA v evropskem ekosistemu kibernetske varnosti v luči nedavnih zakonodajnih pobud, kot sta akt o kibernetski odpornosti ali revidirana direktiva o omrežjih in informacijskih sistemih, s katerima so bile agenciji zaupane dodatne naloge. Potrdili so tudi, da agencija ENISA državam članicam zagotavlja podporo pri razvoju in izvajanju politik. Vendar pa so pozvali k nadaljnjim izboljšavam in ukrepom, zlasti v zvezi z razvojem evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, ter k vzpostavitvi enotne platforme za poročanje. Ministri in ministrice so opozorili tudi na pomemben prispevek agencije ENISA k izboljšanju skupnega situacijskega zavedanja in razvoju skupnega odziva na kibernetske incidente ali krize velikih razsežnosti. Na koncu so poudarili pomen sodelovanja agencije z drugimi akterji v ekosistemu kibernetske varnosti, pa tudi z mednarodnimi organizacijami in partnerji ter zasebnim sektorjem.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Sklepi Sveta o prihodnjih potrebah po digitalni infrastrukturi v EU
Svet je odobril sklepe o beli knjigi Komisije z naslovom „Kako obvladati potrebe po digitalni infrastrukturi v EU?“ Ministri in ministrice so posredovali celovit sklop sporočil o spodbujanju inovacij, zagotavljanju varnosti in odpornosti ter spodbujanju poštene konkurence in naložb v digitalno infrastrukturo, da bi pospešili doseganje ciljev EU na področju konkurenčnosti in digitalne preobrazbe. Besedilo sklepov obravnava pomembna vprašanja, kot sta potreba po temeljiti oceni morebitnega zbliževanja storitev v oblaku in telekomunikacij v digitalnem ekosistemu ter konsolidacija trga, pri čemer je precejšnje število ministrov in ministric poudarilo potrebo po učinkoviti konkurenci na zadevnem trgu. Med razpravo so bila obravnavana tudi regulativna vprašanja, pri čemer so nekateri ministri in ministrice poudarili, kako pomembno je ohraniti možnost predhodnega nadzora na nekaterih trgih dostopa ter pri prehodu z bakrenih na optična omrežja upoštevati posebnosti držav članic, konkurenco in blaginjo potrošnikov.
Orientacijska razprava o programu politike Digitalno desetletje do leta 2030
Na pobudo predsedstva je Svet opravil orientacijsko razpravo z naslovom Cilji digitalnega desetletja do leta 2030 glede na nedavne tehnološke spremembe. Ministri in ministrice so imeli tako možnost razpravljati o ciljih in nalogah programa v luči nedavnega razvoja na tehničnem, gospodarskem in družbenem področju; program bo revidiran v letu 2026..
Ministri in ministrice so ob preučevanju možnih ukrepov, ki so potrebni za dosego ciljev in nalog do leta 2030, razpravljali o tem, ali bi morala EU leta 2026 prilagoditi svoje cilje digitalnega desetletja, da bi se upošteval hitri tempo najnovejšega tehnološkega razvoja, kot so 6G, umetna inteligenca in širjenje računalništva v oblaku kot omogočitvene tehnologije. Ministri in ministrice so izmenjali mnenja tudi o tem, kako zagotoviti, da bo Evropa ostala vodilna na področju tehnoloških inovacij ob hkratnem ohranjanju realističnih in uresničljivih ciljev. Strinjali so se, da bi morala EU v ta namen okrepiti povezavo med raziskavami, inovacijami in standardizacijo na področju nastajajočih tehnologij. Razprava je tekla tudi o tem, kako se lahko Evropa postavi v boljši položaj v primerjavi s svetovnimi konkurenti, ko gre za prevzemanje vodilne vloge na področju pionirskih tehnologij in omogočanje uvajanja teh tehnologij, ter utrdi svoj položaj v svetovnem digitalnem ekosistemu. Na koncu so ministri in ministrice ugotavljali še, kako lahko EU zagotovi, da bodo njeni cilji na področju digitalne infrastrukture usklajeni s cilji okoljske trajnostnosti.
Razno
Namestnik generalnega sekretarja Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) je Svetu poročal o nedavnem razvoju znotraj organizacije, Komisija pa je ministrom in ministricam poročala o svetovni skupščini ITU za standardizacijo telekomunikacij, ki je potekala od 15. do 24. oktobra 2024 v New Delhiju v Indiji.
Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo o trenutnem stanju v zvezi z Okvirno konvencijo Sveta Evrope o umetni inteligenci, človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi ter podalo pregled dejavnosti in dogodkov na področju digitalnih zadev, organiziranih v drugi polovici leta 2024.
Komisija je predstavila nedavno objavljeno študijo o prihodnosti poštnega sektorja in nedavne mednarodne pobude na digitalnem področju, s poudarkom na trgovinskih in tehnoloških svetih ter digitalnih partnerstvih. Podrobneje je predstavila tudi vprašanje mobilnega gostovanja z državami kandidatkami za članstvo v EU, predvsem Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo in regijo Zahodnega Balkana.
Francoska delegacija je ministre in ministrice seznanila s pripravami na prihodnji vrh o ukrepih na področju umetne inteligence, ki bo 10. in 11. februarja 2025 v Parizu. Avstrijska delegacija je Svet obvestila o nacionalnem referenčnem okviru za digitalne kompetence, grška delegacija pa je predstavila nacionalno strategijo za zaščito mladoletnikov na spletu.
Nizozemska, belgijska, estonska, finska, nemška, grška, irska, slovaška in švedska delegacija so opozorile na potrebo po boljši digitalni ureditvi za MSP v Evropi.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Na koncu je prihodnje poljsko predsedstvo predstavilo svoje prednostne naloge in delovni program za prvo polovico leta 2025.
Neformalno delovno kosilo
Ministri in ministrice so na neformalnem delovnem kosilu in v navzočnosti namestnika generalnega sekretarja Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) Tomasa Lamanauskasa razpravljali o tem, kako okrepiti sodelovanje z ITU in vpliv EU v tej organizaciji. Priznali so, da so odnosi EU z ITU pomembni tudi zato, ker ITU upravlja radiofrekvenčni spekter na svetovni ravni, razvija svetovne telekomunikacijske standarde in podpira cenovno dostopno povezljivost v državah v razvoju. Nekateri so poudarili tudi, da ima ITU pomembno vlogo pri spodbujanju vključujočih in trajnostnih digitalnih standardov, v okviru katerih se spoštujejo človekove pravice. Ministri in ministrice so se strinjali, da je treba sodelovanje držav članic in EU v dejavnostih ITU oceniti glede na nastajajoče nove digitalne tehnologije in geopolitično dinamiko, ki oblikujejo prihodnjo digitalno infrastrukturo in upravljanje. V zvezi s tem so razpravljali o tem, kako dodatno okrepiti usklajevanje držav članic v zvezi z ITU, katera posebna področja bi bilo treba upoštevati v okviru takega sodelovanja ter kateri viri in mehanizmi so potrebni za dosego ciljev EU.
Gradivo za seje
Pripravljalni dokumenti
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
