Odnosi med EU in Zahodnim Balkanom

Regijo Zahodnega Balkana sestavlja šest partneric: Albanija,Bosna in Hercegovina, Kosovo*, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija.

EU je zavezana perspektivi članstva v EU za Zahodni Balkan, več partneric pa je na poti, da postanejo države članice EU. Voditelji in voditeljice EU so po vrhu EU-Zahodni Balkan, ki ga je 21. junija 2023 gostil Solun, znova večkrat potrdili svojo podporo reformnim prizadevanjem partneric in zavezanost spodbujanju postopnega povezovanja med EU in regijo, med drugim tudi na zasedanju Evropskega sveta 26. junija 2025.



EU prav tako ohranja tesne vezi s partnericami z Zahodnega Balkana in z njimi sodeluje na številnih pomembnih področjih.

• Potek širitve EU
• Izjava vrha EU-Zahodni Balkan – Solun – 21. junij 2003
• Sklepi Evropskega sveta, 26. junij 2025

* To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Stabilizacijsko-pridružitveni proces

Stabilizacijsko-pridružitveni proces poteka vzporedno s pogajanji za pristop k EU in jih podpira.

Vse partnerice z Zahodnega Balkana so podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z EU. Sporazumi so prilagojeni posameznim partnericam.

EU preučuje možnosti za postopno vključevanje partneric z Zahodnega Balkana v širitveni proces z izkoriščanjem potenciala obstoječih instrumentov.

Načrt za rast za Zahodni Balkan

Novembra 2023 je bil predstavljen načrt za rast za Zahodni Balkan za podporo partnericam z Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU in za spodbujanje hitrejše socialno-ekonomske konvergence z EU. Načrt dopolnjuje obstoječo pomoč EU in finančno pomoč, zagotovljeno v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III).

Načrt je sestavljen iz štirih medsebojno povezanih stebrov, njegov cilj pa je:

• okrepiti gospodarsko povezovanje partneric z Zahodnega Balkana z enotnim trgom EU
• spodbuditi regionalno gospodarsko povezovanje prek skupnega regionalnega trga
• pospešiti reforme, povezane z EU
• povečati finančno pomoč prek namenskega instrumenta za reforme in rast

V središču načrta je instrument za reforme in rast za Zahodni Balkan, finančni instrument, s katerim bo v obdobju 2024–2027 zagotovljenih 6 milijard EUR. Od skupnega zneska bosta 2 milijardi EUR zagotovljeni v obliki nepovratnih sredstev in 4 milijarde EUR v obliki posojil. Instrument bo partnericam pomagal pri izvajanju reform, povezanih z EU, na podlagi ambicioznih programov reform, ki jih bo sprejela vsaka od njih.

Za plačila veljajo strogi pogoji v smislu dosežkov reform, določenih v programu reform. Poleg tega za prejemanje podpore EU v okviru instrumenta veljajo nekateri pogoji v zvezi z učinkovitimi demokratičnimi mehanizmi. Ti vključujejo večstrankarski parlamentarni sistem, svobodne in poštene volitve, medijski pluralizem, neodvisno sodstvo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Za Srbijo in Kosovo velja dodaten pogoj, da konstruktivno sodelujeta z merljivim napredkom in oprijemljivimi rezultati pri normalizaciji medsebojnih odnosov.

• Sprejet instrument za reforme in rast za Zahodni Balkan (sporočilo za javnost, 7. maj 2024)
• Novi načrt za rast za Zahodni Balkan (Evropska komisija)
• Instrument za predpristopno pomoč (Evropska komisija)

Srečanja EU-Zahodni Balkan

Voditelji in voditeljice EU poleg pristopnih procesov, ki so v teku, organizirajo tudi redna srečanja na vrhu s sogovorniki z Zahodnega Balkana. Srečanja na vrhu so najpomembnejša politična srečanja med voditelji in voditeljicami EU in Zahodnega Balkana.

EU organizira tudi druga srečanja s partnericami z Zahodnega Balkana, med drugim:

• srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega sveta
• neformalne izmenjave na ministrski ravni ob robu sej Sveta za zunanje zadeve
• ministrski forumi EU-Zahodni Balkan o pravosodju in notranjih zadevah