Kako narava prispeva k boju proti podnebnim spremembam
Zdrava narava in tla niso pomembni le za biotsko raznovrstnost, temveč tudi za zajemanje emisij CO2 in odpornost na podnebne spremembe. Zato si EU prizadeva za zaščito ekosistemov in naravnih habitatov.
Vloga narave kot ponora ogljika
Naravna območja pri postopku naravne fotosinteze zajemajo ogljikov dioksid (CO2) iz ozračja in ga shranijo v „ponorih ogljika“.
Gozdovi, tla, šotišča in oceani delujejo kot ponori ogljika. Ohranjanje njihovega zdravja ima ključno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb.
Vendar so številni ekosistemi trenutno degradirani, kar zmanjšuje njihovo zmogljivost sekvestracije ogljika. V nekaterih državah članicah EU so na primer gozdovi – zaradi dejavnikov, kot so povečana sečnja, požari in škoda zaradi škodljivcev – začeli izpuščati več CO2, kot ga lahko absorbirajo.
Obnova gozdov in drugih naravnih območij ter povečanje njihove odpornosti na dogodke, ki povzročajo degradacijo ekosistemov, je ključnega pomena, da se ohrani in po možnosti poveča njihova sposobnost absorpcije CO2. Brez obnove bi se lahko njihova vloga, ki jo imajo kot ponori ogljika, zmanjšala, kar bi lahko negativno vplivalo na cilj EU, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost.
Podnebje
Ukrepi EU za varstvo narave in tal
Da bi EU okrepila vlogo narave kot ponora ogljika in zaščitila njeno biotsko raznovrstnost, je sprejela nekatere ukrepe, med drugim:
- pravila o obnovi narave
- ambicioznejše cilje za odvzem ogljika v sektorju rabe zemljišč
Pravila o obnovi narave
Namen pravil o obnovi narave je določiti zavezujoč cilj na ravni EU, v skladu s katerim bodo morale države članice sprejeti učinkovite ukrepe za obnovo, ki bi do leta 2030 pokrivali vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU.
Do leta 2050 bo treba sprejeti ukrepe za vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti.
Cilj odvzema ogljika za sektor rabe zemljišč
V uredbi o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF), ki je bila revidirana v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, je določen nov, ambicioznejši cilj celotne EU za neto odvzeme toplogrednih plinov, ki ga je treba doseči do leta 2030 (310 milijonov ton ekvivalenta CO2).
Z uredbo so določeni tudi zavezujoči cilji za povečanje neto odvzemov toplogrednih plinov za vsako državo članico.
„Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnih ciljev v sektorjih rabe zemljišč in gozdarstva (Infografika)
Zadnja posodobitev: 31. januar 2025