Obnova narave

Kakšno je trenutno stanje narave?

Stanje narave v EU se močno poslabšuje. Populacije vrst in njihova naravna življenjska območja se krčijo in propadajo, kar ima resne posledice za ljudi in planet.

EU že desetletja varuje naravo z direktivo o pticah in direktivo o habitatih, ki ščitita več kot 1 200 redkih in ogroženih vrst in več kot 27 000 naravnih območij.

Kljub tem prizadevanjem in nekaterim manjšim izboljšavam pa je ocena stanja okolja EU iz leta 2025, ki jo je izvedla Evropska agencija za okolje, pokazala, da je stanja alarmantno.

Na ekosisteme in populacije vrst pritiskajo številni dejavniki, med drugim:

• izguba habitata
• prekomerno izkoriščanje naravnih virov
• podnebne spremembe
• onesnaževanje
• invazivne vrste

Zakaj je obnova narave ključnega pomena?

Stanje narave je odvisno od bistvenih medsebojnih povezav med vrstami in njihovimi habitati. To je občutljivo ravnovesje, ki zagotavlja zdravo in dobro delujoče naravno okolje.

Ko se to ravnovesje v naravi poruši, se ekosistemi poslabšajo in izgubijo sposobnost zagotavljanja bistvenih storitev, potrebnih za življenje ljudi, kot so:

• zagotavljanje hranljive hrane
• proizvajanje kisika
• zagotavljanje naravnih virov
• absorpcija CO₂ in blažitev podnebnih sprememb

Kaj narava zagotavlja brezplačno

hrana za ljudi in živali

rodovitna tla

surovine

koristi za duševno zdravje

sveža voda

zdravila

Narava je temelj svetovnega gospodarstva. Več kot polovica svetovnega BDP je odvisna od materialov in storitev, ki jih zagotavljajo ekosistemi. Surovine so na primer ključne za industrijo in gradbeništvo, genski viri pa so potrebni v kmetijstvu in medicini.

Obnova narave pomeni podpiranje okrevanja degradiranih ali uničenih ekosistemov z izboljšanjem njihove strukture in funkcij, s splošnim ciljem izboljšati odpornost in biotsko raznovrstnost v naravi.

Zdravi ekosistemi lahko med drugim zagotovijo:

• večjo kmetijsko produktivnost
• boljšo odpornost na podnebne spremembe
• boljšo biotsko raznovrstnost
• zmanjšano nevarnost poplav, suš in vročinskih valov

Kako bodo države EU obnovile naravo?

Države EU so v okviru Sveta sprejele pravila o obnovi narave, katerih cilj je ponovno vzpostaviti dobro stanje ohranjenosti narave in ekosistemov.

Ta pravila se prvič doslej osredotočajo konkretno na obnovo narave v državah članicah EU.

Namen teh pravil je določiti zavezujoč cilj na ravni EU, v skladu s katerim morajo države članice sprejeti učinkovite ukrepe za obnovo, ki bi do leta 2030 pokrivali vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU. Do leta 2050 bodo morali biti sprejeti ukrepi za vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti.

Cilj temelji na mednarodni zavezi, ki so jo EU in države članice sprejele kot pogodbenice svetovne Konvencije o biološki raznovrstnosti. Na vrhu Združenih narodov o biotski raznovrstnosti decembra 2022 je bil dosežen prelomni dogovor o obnovi kopenskih in morskih ekosistemov do leta 2030.

• Svet potrdil sklepe za vrh ZN o biotski raznovrstnosti v Montrealu (COP15) (sporočilo za javnost, 24. oktober 2022)

Pravila o obnovi narave se nanašajo na:

• degradirane kopenske in morske habitate
• opraševalce
• kmetijske ekosisteme
• urbana območja
• reke in poplavne ravnice
• gozdove

Nekatere izjeme od pravil za obnovo veljajo za območja, ki se uporabljajo za namene nacionalne obrambe, in za projekte na področju energije iz obnovljivih virov.

Degradirani kopenski in morski habitati

Namen novih pravil je obnoviti tiste habitate v državah EU, ki so v slabem stanju. To zadeva ekosisteme v kopenskih, obalnih, morskih in sladkovodnih habitatih.

Cilj je, da se do leta 2030 po vsej EU uvedejo ukrepi za obnovo za vsaj 30 % teh habitatov. Nato pa bi si bilo treba nadalje prizadevati, da bi do leta 2040 zajeli 60 % habitatov, do leta 2050 pa 90 %.

Ukrepi, ki jih morajo vzpostaviti in izvajati države članice, bi morali spodbujati povezljivost med habitati, tj. zagotoviti, da so habitati čim bolj medsebojno povezani, tako da se prostoživeče živali lahko premikajo med njimi.

Opraševalci

Divje čebele so najbolj znane opraševalke, vendar pa tudi druge vrste žuželk prispevajo k opraševanju cvetov, kar je bistveno za zagotovitev rasti kmetijskih rastlin. Skoraj 5 milijard EUR letne kmetijske proizvodnje EU se neposredno pripisuje žuželkam opraševalkam.

Cilj novih pravil je obrniti trend upadanja števila opraševalcev in do leta 2030 povečati njihovo populacijo.

Opraševalci v Evropi vključujejo metulje, hrošče, čebele, trepetavke, vešče in ose.

Kmetijski ekosistemi

Tako kot pri opraševalcih je tudi kmetijska produktivnost odvisna od zdravih ekosistemov.

Osiromašena tla in degradirani kmetijski ekosistemi imajo bolj omejene zmožnosti za proizvodnjo hrane. Danes se do 73 % kmetijskih zemljišč sooča z degradacijo tal.

S pravili o obnovi narave naj bi povečali biotsko raznovrstnost kmetijskih ekosistemov. Obnovile in povečale naj bi se zlasti populacije:

• travniških metuljev
• ptic kmetijske krajine

Od leta 1991 je bilo izgubljenih več kot 50 % travniških metuljev.

Države članice EU morajo poleg tega sprejeti ukrepe za:

• obnovitev 30 % izsušenih šotišč, ki se uporabljajo v kmetijstvu, do leta 2030 in 50 % do leta 2050 (za države, ki so močno prizadete, se lahko uporablja nižji odstotek)
• povečanje zaloge ogljika v prsti v mineralnih tleh
• povečanje visokoraznovrstnih krajinskih značilnosti na kmetijskih zemljiščih (kot so žive meje, cvetlični pasovi, praha, ribniki in sadna drevesa)

Ukrepi za obnovo so ključni, da se bomo lahko zoperstavili grožnjam za prehransko varnost. Da bomo lahko srednjeročno in na dolgi rok zagotovili proizvodnjo hrane, je ključno, da se povečata biotska raznovrstnost in trajnost v kmetijstvu. Uporaba naravnih načinov za zatiranje škodljivcev in zmanjšanje odvisnosti od kemičnih gnojil na primer bogatita vsebnost hranil v prsti in izboljšujeta zdravje ekosistemov.

Urbana območja

Urbani ekosistemi predstavljajo 22 % kopenske površine EU. Parki, vrtovi, drevesa in travniki so pomembni habitati za rastline, ptice in žuželke.

EU si z novimi pravili prizadeva za povečanje zelenih površin v večjih in manjših mestih in predmestjih. Z zastavljenimi cilji se zagotavlja:

• da do leta 2030 ne bi bilo neto izgube zelenih površin v primerjavi z letom, ko začnejo veljati pravila za obnovo narave (razen če ima urbano okolje že 45 % zelenih površin)
• povečanje obsega drevesnega pokrova v mestih

Reke in poplavne ravnice

V evropskih rekah je več kot milijon ovir, ki jih je ustvaril človek, kot so jezovi, zapornice in pregrade.

Neregulirane reke omogočajo pretok vode, usedlin, rib in drugih organizmov ter so ključne za izboljšanje stanja voda v EU in povečanje biotske raznovrstnosti.

Cilj novih pravil je odpraviti številne obstoječe ovire v rekah EU, da bi se zagotovila večja kontinuiteta rečnih omrežij.

Ker je podatkov o rečnih ovirah še vedno malo, je eden od ciljev novih pravil pripraviti popis ovir, ki so prisotne po vsej EU.

Poudarek je na odstranitvi zlasti tistih ovir, ki niso več potrebne in ki se ne uporabljajo.

Gozdovi

Gozdovi, ki pokrivajo skoraj 40 % ozemlja EU, so bistveni za blažitev podnebnih sprememb, saj delujejo kot ponori ogljika in gostijo velik del evropske biotske raznovrstnosti.

Cilj novih pravil za obnovo je povečati biotsko raznovrstnost v gozdovih.

V ta namen morajo države EU izboljšati stanje gozdov na podlagi posebnih kazalnikov, ki bodo pomagali meriti zdravje gozdnega ekosistema. Med drugim bi se merili:

• količina odmrlega lesa, ki zagotavlja habitat številnim gozdnim organizmom in prispeva k nastajanju tal
• število vrst ptic

Poleg tega morajo države članice prispevati k zasaditvi vsaj treh milijard dreves do leta 2030 na ravni EU.

Pravila za obnovo v praksi

Na podlagi pravil o obnovi narave bodo morale države EU pripraviti nacionalne načrte za obnovo. V teh načrtih bi morale opredeliti ukrepe za obnovo, potrebne za doseganje zavezujočih ciljev, določenih v pravilih, ter določiti celotno površino, ki jo je treba obnoviti, in časovnico.

Načrti za obnovo bi morali zajemati obdobje do leta 2050. Ukrepi bi morali biti usklajeni z drugo ustrezno zakonodajo, kot so pravila o varstvu narave, energiji iz obnovljivih virov in kmetijstvu.

Primeri ukrepov za obnovo vključujejo:

• odstranjevanje neavtohtonih rastlin na traviščih, mokriščih in v gozdovih
• ponovno mokrenje izsušenih šotišč
• izboljšanje povezljivosti med habitati
• zaustavitev ali zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in gnojil
• spodbujanje ohranjanja divjine

Komisija mora v skladu z uredbo pregledati in oceniti uporabo pravil in njihove učinke na kmetijski, ribiški in gozdarski sektor ter širše socialno-ekonomske učinke v letu 2033.

Svet je pravila o obnovi narave sprejel junija 2024, potem ko jih je Evropski parlament sprejel februarja istega leta.

• Pravila o obnovi narave: Svet dal končno zeleno luč (sporočilo za javnost, 17. junij 2024)

Glej tudi