Odvzemi ogljika

Kaj je odvzem ogljika?

Odvzem ogljika se nanaša na postopek aktivnega odvzemanja ogljikovega dioksida (CO₂) iz ozračja.

Ker zmanjšanje vseh emisij toplogrednih plinov pri viru ni mogoče, je odvzem ogljika bistven za izravnavo tistih emisij, katerim se ni moč izogniti, in za omejitev globalnega segrevanja.

Odvzem ogljika pomeni varno odstranjevanje CO₂ in njegovo shranjevanje, tako da ne more prispevati k zvišanju globalne temperature. Emisije, prihranjene z dejavnostmi odvzema ogljika, se običajno imenujejo „negativne emisije“.

Katere so glavne metode za odvzem CO₂?

Za odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja se uporabljajo različne metode. Med njimi so naslednje tehnološke in sonaravne rešitve:

• obnova gozdov in zemljišč, da bi se povečala njihova naravna sposobnost shranjevanja ogljika
• boljše upravljanje kmetijskih zemljišč, da bi se povečal njihov potencial za shranjevanje ogljika
• neposredno zajemanje ogljika z mehanskimi sistemi, ki odvzamejo CO₂ in ga dovajajo v skladiščne zmogljivosti ali v izdelke
• sekvestracija ogljika iz obratov za proizvodnjo biogoriv in bioenergije
• shranjevanje ogljika v izdelkih z dolgo življenjsko dobo, kot je lesena gradnja

Kako EU ureja odvzeme ogljika?

EU in njene države članice so pravno zavezane, da do leta 2050 dosežejo podnebno nevtralnost. Za to bo treba drastično zmanjšati emisije toplogrednih plinov, preostale emisije iz sektorjev, odvisnih od ogljika, ki se jim ni moč izogniti, pa uravnotežiti z odvzemi ogljika. Da bi dosegli cilj nevtralnosti, je zato nujno, da v še večjem obsegu zmanjšujemo emisije in izvajamo dejavnosti za odvzem CO₂ iz ozračja.

Do leta 2050 bo treba odvzeme ogljika in emisije uravnotežiti.

*Oskrba z energijo: vključuje bioenergijo z zajemanjem in shranjevanjem ogljika (BECCS); industrija: ne vključuje odvzemov v industriji, ki niso BECCS

Odvzemi ogljika prek naravnih sistemov so se v zadnjih letih zmanjšali, odvzem ogljika v industriji pa še ni v celoti razvit. EU želi spodbuditi dejavnosti odvzema ogljika in je zavezana oblikovanju jasnih pravil za urejanje teh dejavnosti.

Pobude politike EU na tem področju vključujejo:

• sistem EU za certificiranje odvzemov ogljika
• rešitve za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine
• cilj za odvzem ogljika z rabo zemljišč in gozdov

Sistem EU za certificiranje odvzemov ogljika

Institucije EU pripravljajo predlog za vzpostavitev pravnega okvira za certificiranje dejavnosti odvzema ogljika.

Prvi korak za spodbujanje dejavnosti odvzema ogljika v EU je vzpostavitev zanesljivega sistema za količinsko opredelitev, spremljanje in preverjanje takih operacij.

Svet in Evropski parlament sta o predlogu, ki ga je Komisija predstavila leta 2022, dosegla začasni dogovor na trialogih februarja 2024. Svet je stališče za pogajanja s Parlamentom sprejel novembra 2023.

Svet je nova pravila sprejel novembra 2024.

• Svet dal zeleno luč okviru EU za certificiranje trajnih odvzemov ogljika, gospodarjenja z ogljikom in shranjevanja ogljika v izdelkih (sporočilo za javnost, 19. november 2024)

Kako deluje certificiranje odvzemov ogljika v EU?

Certificiranje je ključnega pomena za zagotavljanje večje jasnosti in preglednosti dejavnosti odvzema ogljika ter preprečevanje dvoumnosti pri njihovi opredelitvi.

Cilj predloga uredbe o prostovoljnem okviru za certificiranje odvzemov ogljika na ravni EU je:

• olajšati in pospešiti uvajanje dejavnosti odvzema ogljika in zmanjševanja emisij iz tal
• določiti merila za opredelitev visokokakovostnega odvzema in zmanjšanja
• ustvariti poslovne priložnosti za industrijo in upravljavce zemljišč
• preprečevati lažno zeleno oglaševanje in krepiti zaupanje

Katere dejavnosti bi bile zajete?

V skladu z začasnim dogovorom, doseženim februarja 2024, bi predlog uredbe zajemal:

trajno shranjevanje ogljika z industrijskimi tehnologijami, kot sta bioenergija z zajemanjem in shranjevanjem ogljika (BECCS) ter neposredno zajemanje in shranjevanje ogljika iz zraka (DACCS)

shranjevanje ogljika in zmanjšanje emisij iz tal zaradi sekvestracije ogljika v kmetijske površine za vsaj pet let (na primer z obnovo gozdov, gospodarjenjem z zemljišči in mokrišči ter prakso sajenja prekrivnih rastlin)

shranjevanje ogljika v izdelkih z dolgo življenjsko dobo (kot je lesena gradnja) za vsaj 35 let

Pravila ne bi zajemala metod, kot je zajemanje fosilnega ogljika za shranjevanje in zajemanje fosilnega ogljika za uporabo. Komisija bi do leta 2026 pregledala področje uporabe pravil, da bi ocenila, ali je izvedljivo vključiti zmanjšanje emisij iz kmetijstva v zvezi z živinorejo.

Merila za certificiranje

Na podlagi pravil EU bi lahko bile certificirane tiste dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednja štiri merila kakovosti:

• kvantifikacija: dejavnosti morajo ustvariti količinsko opredeljive neto koristi odvzema ogljika ali zmanjšanja emisij (tj. odvzem ogljika in zmanjšanje emisij bi morala presegati emisije, ki nastanejo pri teh dejavnostih)
• dodatnost: dejavnosti presegajo standardne prakse
• dolgoročno shranjevanje: certifikati so povezani s trajanjem shranjevanja, da bi se zagotovilo dolgoročno shranjevanje in čim bolj zmanjšalo tveganje sproščanja ogljika
• trajnostnost: dejavnosti prispevajo k ciljem glede trajnostnosti, na primer z zaščito biotske raznovrstnosti in vodnih virov.

Evropska komisija je bila zadolžena, da ob pomoči skupine strokovnjakov razvije metodologije certificiranja na podlagi teh meril.

Postopek certificiranja

Postopek certificiranja za dejavnosti odvzema ogljika bi bil prostovoljen.

Štiri leta po začetku veljavnosti uredbe EU bi bil vzpostavljen vseevropski register certifikatov.

Za pridobitev certifikata bi bilo treba slediti naslednjim korakom:

1. upravljavci zagotovijo celovite informacije o svoji dejavnosti odvzema ogljika
2. neodvisni tretji izvajalci certificiranja preverijo dejavnosti glede na merila in metodologijo EU
3. upravljavcem se izdajo certifikati
4. dejavnosti se evidentirajo v registru EU

Uredba bi določila jasne obveznosti spremljanja in pravila o odgovornosti upravljavcev.

Rešitve za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine

Svet je odobril sklepe o sekvestraciji ogljika v kmetijske površine na podlagi sporočila Evropske komisije iz aprila 2022 o trajnostnih ogljikovih krogih. Namen sklepov je spodbuditi kmetijske prakse, ki prispevajo k zajemanju in shranjevanju CO₂.

• Svet sprejel sklepe o sekvestraciji ogljika v kmetijske površine (sporočilo za javnost, 7. april 2022)

Cilj za odvzem ogljika z rabo zemljišč in gozdov

EU je v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ sprejela zakonodajo, v skladu s katero morajo države članice do leta 2030 odvzeti 310 milijonov ton ekvivalenta CO₂ v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Sektor vključuje dejavnosti, povezane z uporabo in upravljanjem zemljišč in gozdov, ki naravno absorbirajo in zajemajo ogljik.

Da bi dosegli cilj odvzema ogljika, so bili za vsako državo članico določeni zavezujoči cilji.

Uredbo je Svet formalno sprejel marca 2023.

• Sveženj „Pripravljeni na 55“: Svet sprejel uredbi o porazdelitvi prizadevanj ter o rabi zemljišč in gozdarstvu (sporočilo za javnost, 28. marec 2023)