SKP: razvoj podeželja po letu 2013
Kakšne so spremembe v politiki razvoja podeželja?
Politika razvoja podeželja je bila prestrukturirana, da bi povečali njeno učinkovitost. Zaradi tesnejše povezanosti s strukturnimi in investicijskimi skladi EU bo mogoče s sredstvi EU iz več virov, sofinanciranih s strani držav članic, podpreti različne inovativne projekte, od kombiniranih tradicionalnih kmetij in ribogojnic do širitve širokopasovne infrastrukture.
Države članice bodo v okviru politike razvoja podeželja še naprej oblikovale lastne programe v odgovor na potrebe svojih podeželskih območij.
Na voljo bodo imele še več prožnosti, saj bo sedanji sistem nadomeščen s prednostnimi nalogami, vključno z inovacijami. Te prednostne naloge bodo podprte z ukrepi, kot so:
- prenos znanja, sodelovanje in naložbe v fizično premoženje,
- učinkovita raba virov, produktivnost ter razvoj kmetijstva in gozdarstva na način, da bosta ta odporna na podnebne spremembe in bosta imela nizke emisije ogljika,
- sodelovanje med kmetijskim sektorjem in raziskavami, da bi spodbudili prenos tehnologije h kmetom.
Ti ukrepi povezujejo SKP s strategijo EU za rast in delovna mesta (strategija Evropa 2020), ki je usmerjena v usposabljanje, inovacije in raziskave.
Ukrepi v zvezi z okoljem in podnebjem so bili poostreni. Njihovo izvajanje je še vedno obvezno, pri čemer je treba najmanj 30 % celotnega proračuna za razvoj podeželja nameniti za okoljske ukrepe ter prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo ublažitev, tudi v kmetijskem in gozdarskem sektorju.
Dvojno financiranje okoljske vzdržnosti v okviru obeh stebrov ni dopuščeno, s čimer se zagotovi, da kmetje niso dvakrat plačani za isto dejavnost.
Območja z naravnimi omejitvami bodo ponovno opredeljena na osnovi 8 biofizikalnih meril, s čimer bo vzpostavljen enoten in objektiven sistem v EU.
Stopnja prispevka sklada je bila prilagojena, da se upoštevajo različne finančne razmere v regijah. Reforma določa višje stopnje sofinanciranja za manj razvite regije.