Svet in Parlament dosegla dogovor o novem mehanizmu za boljšo zaščito Evropejcev pred novimi psihoaktivnimi snovmi

Svet in Parlament sta 29. maja dosegla politični dogovor o svežnju za reformo zakonodaje o novih psihoaktivnih snoveh, ki se uporabljajo kot alternativa za prepovedane droge.

Novi mehanizem bo omogočil tudi uspešnejši in učinkovitejši odziv EU na nove psihoaktivne snovi, ki se pojavljajo na trgu EU hitreje kot v preteklosti, kar predstavlja nevarnost za javno zdravje in varnost.

Malteški minister za notranje zadeve in nacionalno varnost Carmelo Abela je izjavil: „Dovoljene droge so vse večja nevarnost za javno zdravje v Evropi, zlasti med mladimi, ki so najbolj ogroženi. S temi novimi predpisi bo EU zagotovila hitrejše in učinkovitejše ukrepanje. Čas, potreben za oceno in morebitno odločitev o prepovedi novih psihoaktivnih snovi na ravni EU, bomo lahko bistveno skrajšali.“

Sveženj bo zlasti poenostavil postopek na ravni EU za oceno morebitnih negativnih učinkov novih psihoaktivnih snovi in odločitev o morebitni prepovedi. Ta postopek bo zdaj skoraj dvakrat hitrejši kot prej. Poleg tega bodo novi predpisi dodatno zmanjšali čas, ki ga imajo države članice na voljo za izvajanje odločitev EU na nacionalni ravni, in sicer z 12 na 6 mesecev. Cilj svežnja je tudi izboljšati izmenjavo informacij, sistem zgodnjega opozarjanja in postopek ocene tveganja na ravni EU.

Sveženj sestavljata sprememba uredbe o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) v zvezi z izmenjavo informacij, sistemom zgodnjega opozarjanja in postopkom ocene tveganja za psihoaktivne snovi ter direktiva o spremembi okvirnega sklepa Sveta iz leta 2004 o minimalnih določbah glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami.

Nadaljnji ukrepi 

Na podlagi političnega dogovora, ki sta ga dosegla Svet in Parlament, bosta obe instituciji uradno sprejeli besedilo v naslednjih mesecih.

Ozadje 

Nove psihoaktivne snovi so naravne ali sintetične snovi, ki vplivajo na osrednji živčni sistem in imajo podoben učinek kot prepovedane droge, npr. kokain, heroin ali konoplja. Povzročajo lahko halucinacije, spremembe v razmišljanju, obnašanju, dojemanju, zavedanju ali razpoloženju in druge neželene učinke. Dejansko se pogosto prodajajo kot zakonite alternative za prepovedane droge in so zato t. i. „dovoljene droge“.

Sprememba zakonodaje o psihoaktivnih snoveh je bila potrebna zaradi hitrega in obsežnega širjenja novih psihoaktivnih snovi v svetu in v Evropi. V sistem zgodnjega opozarjanja EU je bilo v letu 2015 prvič sporočenih 98, v letu 2016 pa 66 novih psihoaktivnih snovi, kar pomeni, da zdaj skupno število novih snovi, ki se spremljajo, znaša več kot 600, pri čemer jih je bilo več kot 460 (več kot 75 %) odkritih samo v zadnjih šestih letih.