Skip to content

Kakšno je stanje narave v EU

EU si že dolgo prizadeva za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti. Prvi zakonodajni akt na tem področju, tj. direktiva o pticah, je bil namreč sprejet že leta 1979, temu pa je sledilo še več drugih zakonodajnih aktov in programov financiranja. Kljub tem prizadevanjem pa se stanje narave v EU resno poslabšuje.

Svet je sprejel pravila o obnovi narave, da bi spet vzpostavili dobro stanje narave in vrst. V pravilih so določeni zavezujoči cilji za ključne ekosisteme, habitate in vrste, ki v njih živijo.

Skrb vzbujajoči obeti za naravo

Najnovejša ocena stanja narave v EU, ki jo je leta 2025 izvedla Evropska agencija za okolje, je pokazala, da je to stanje alarmantno, zlasti kar zadeva habitate, v katerih živijo vse vrste živali in rastlin.

Najbolj so prizadeta šotišča in sipine.

Opisno besedilo

Diagram s horizontalnimi stolpci, v katerem so prikazani deleži petih različnih habitatov, ki so bili v obdobju 2013–2018 v slabem ali nezadovoljivem stanju: šotišča (visoka, prehodna in nizka barja), sipine, obalni habitati, gozdovi in travišča. Opazovanje teh habitatov poteka v skladu z direktivo EU o habitatih.

Za vseh pet habitatov velja, da je več kot 80 % njihovega območja v slabem ali nezadovoljivem stanju:

  1. šotišča: 52 % slabo, 36 % nezadovoljivo
  2. sipine: 52 % slabo, 34 % nezadovoljivo
  3. obalni habitati: 42 % slabo, 44 % nezadovoljivo
  4. gozdovi: 31 % slabo, 54 % nezadovoljivo
  5. travišča: 49 % slabo, 33 % nezadovoljivo

Z degradacijo habitatov, v katerih živijo vse vrste živali in rastlin, pa tudi zaradi drugih dejavnikov in nevarnosti, se zmanjšuje tudi število vrst.

38 % ribjih populacij je v slabem stanju.

Opisno besedilo

Diagram s horizontalnimi stolpci, na katerem so prikazani deleži petih različnih skupin živali in rastlin, ki so bile v obdobju 2013–2018 v slabem ali nezadovoljivem stanju. Opazovanje teh živali in rastlin poteka v skladu z direktivo EU o habitatih. Najbolj prizadete so ribe, saj jih je v slabem ali nezadovoljivem stanju več kot 80 %.

Deleži so naslednji:

  1. ribe: 38 % slabo, 44 % nezadovoljivo
  2. mahovi in druge nevaskularne rastline: 22 % slabo, 52 % nezadovoljivo
  3. školjke, polži in drugi mehkužci: 30 % slabo, 34 % nezadovoljivo
  4. žuželke in drugi členonožci: 24 % slabo, 39 % nezadovoljivo
  5. žabe in druge dvoživke: 21 % slabo, 40 % nezadovoljivo

Stanje se slabša. Za več kot tretjino habitatov in vrst v EU, ki so v slabem ali nezadovoljivem stanju, velja, da se njihovo stanje še poslabšuje. Pri zgolj 9 % habitatov in 6 % vrst, ki so v slabem ali nezadovoljivem stanju, je opaziti trend izboljšanja.

Med prizadete in ogrožene vrste v EU spadajo:

Ilustracija sulca v rjavi in beli barvi z modrimi črtami.

sulec

Ilustracija usnjače v modri in beli barvi.

usnjača

Ilustracija romunskega hrčka v rjavi in beli barvi z modrimi črtami.

romunski hrček

Grožnja za prehransko varnost

Narava je osnovnega pomena za proizvodnjo hrane. Skoraj 5 milijard EUR letne kmetijske proizvodnje EU je mogoče neposredno pripisati žuželkam opraševalkam. Po drugi strani pa približno 50 % površin, na katerih se v EU gojijo poljščine, odvisne od opraševalcev (npr. sadno drevje), ne zagotavlja ustreznih pogojev za opraševalce (npr. gnezdišča).

Zato so čebele in metulji, ki so med najpogostejšimi opraševalci, v EU v zelo slabem stanju.

Od leta 1991 je bilo izgubljenih več kot 50 % travniških metuljev.

Diagram, na katerem je prikazan indeks travniških metuljev, ki je eden od kazalnikov stanja biotske raznovrstnosti v Evropi. Temelji na populaciji 17 vrst metuljev, ki se spremljajo po vsej EU in so značilne za evropska travišča.

Opisno besedilo

Diagram, na katerem je prikazan indeks travniških metuljev med letoma 1991 in 2023 (leto 2000 = 100 točk). Iz indeksa je razvidno, da se je populacija metuljev med letoma 1991 (indeks 114,86) in 2023 (indeks 56,95) zmanjšala za 50,4 %. Populacija se je v največji meri zmanjšala v obdobju do leta 2007 (indeks 73,51), od takrat pa je indeks počasneje upadal.

42-odstoten upad števila ptic kmetijske krajine od leta 1990.

Ptice so tudi opraševalci. Ker so občutljivi na okoljske spremembe, so dobri kazalniki zdravja ekosistemov. Populacija splošno razširjenih ptic kmetijske krajine v EU se je med letoma 1990 in 2023 drastično zmanjšala.

Opisno besedilo

Ilustracija ptic in drsnik, ki ga je mogoče premikati prek ptic. Ko podrsamo na levo, je število ptic vse manjše, viden pa je le še njihov obris. Na ilustraciji sta prikazani tudi navzdol obrnjena puščica in vrednost „42 %“, kar ustreza upadu števila ptic kmetijske krajine od leta 1990 dalje.

Med ptice kmetijske krajine, katerih populacija se zmanjšuje, spadajo:

Ilustracija male droplje v rjavi, beli in modri barvi z modrimi črtami.

mala droplja

Ilustracija črnorepega kljunača v beli in svetlo rjavi barvi z modrimi črtami.

črnorepi kljunač

Ilustracija divje grlice v rjavi, beli in temno modri barvi z modrimi črtami.

divja grlica

Glej tudi:

Ilustracija obnovljene naravne krajine z gostimi zelenimi drevesi, pticami, ki letijo mimo svetlega sonca, in ribami, ki plavajo v čisti vodi pod skalnato obalo
Obnova narave

Obnova narave

Biotska raznovrstnost

Biotska raznovrstnost

Razprti dlani nežno obdajata risbo gozdne jase, na kateri so srnjak in ptice v letu, kar simbolizira ljudi, ki varujejo naravo in prostoživeče živali.
Varstvo narave

Varstvo narave

Zadnja posodobitev: 24. julij 2026