"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet je na podlagi smernic Evropskega sveta z zasedanja 10. in 11. decembra dosegel dogovor o splošnem pristopu glede evropskih podnebnih pravil, vključno z novim ciljem EU, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990. Glavni cilj evropskih podnebnih pravil je, da se v zakonodajo vključi cilj podnebno nevtralne EU do leta 2050.
Danes smo dosegli pomemben mejnik v zvezi s predlogom o evropskih podnebnih pravilih. EU je trdno zavezana, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, z našim okrepljenim ciljem, da emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšamo za vsaj 55 %, pa svetu pošiljamo jasno sporočilo.
Svenja Schulze, nemška zvezna ministrica za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost
Danes dogovorjeni splošni pristop dopolnjuje delno pogajalsko stališče, o katerem se je Svet dogovoril v oktobru, predsedstvu Sveta pa daje mandat za nadaljnje razprave o predlogu Komisije z Evropskim parlamentom.
Predložitev nacionalno določenih prispevkov EU in njenih držav članic
Svet je danes sprejel dokument o nacionalno določenih prispevkih EU in njenih držav članic. Dokument vsebuje posodobljen in ambicioznejši cilj vsaj 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 v skladu s smernicami Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2020. Dokument bo zdaj poslan sekretariatu Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja.
Pariški sporazum: pot EU do podnebne nevtralnosti (Infografika)
Dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah
Svet se je dogovoril o splošnem pristopu glede predloga o spremembi uredbe o Aarhuški konvenciji. V uredbi o Aarhuški konvenciji je začrtan način izvajanja mednarodne Aarhuške konvencije v EU in njenih državah članicah. Cilj te konvencije je zajamčiti dostop do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Naše okoljske politike in način njihovega izvajanja vplivajo na vsakdanje življenje državljanov in državljank. Veseli me, da bo današnji dogovor o uredbi o Aarhuški konvenciji prispeval k izboljšanju okoljske demokracije. Razširja namreč obseg primerov, v katerih se lahko vloži zahteva za revizijo akta, in tudi podaljšuje roke za takšne zahteve. Potrebujemo dobro delujoč sistem za javnost in NVO, pri katerem pa bodo priznane tudi posebnosti pravnega reda in pravosodnega sistema EU.
Svenja Schulze, nemška zvezna ministrica za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost
Svet se je na splošno strinjal z razširitvijo področja uporabe uredbe na upravne akte splošnega obsega. Stališče Sveta predvideva tudi podaljšanje rokov, v katerih mora javnost zahtevati revizijo, institucije in organi EU pa odgovoriti, da bi pritožniki lažje postopali, pri odgovorih pa bi bila zagotovljena boljša kakovost.
Svet je odobril sklepe o krožnem in zelenem okrevanju po COVID-19, in sicer v odziv na novi akcijski načrt Evropske komisije za krožno gospodarstvo. Namen sklepov je zagotoviti celovite politične smernice o širokem naboru ukrepov, predvidenih v akcijskem načrtu. Omogočili naj bi ravnotežje med ambicioznostjo pristopa in potrebnim upoštevanjem širokega spektra vprašanj pri izvajanju različnih ukrepov, vključno z različnimi štartnimi pozicijami držav članic.
Zelo sem zadovoljna, da smo danes naredili še en korak na poti do krožnega gospodarstva. S temi sklepi dajemo Komisiji navodila, naj pripravi predloge, npr. glede pravice do popravila, ki je pomemben instrument za zmanjšanje količine zavrženih izdelkov informacijske in komunikacijske tehnologije do leta 2025, kar je obravnavano v sklepih o digitalni preobrazbi, ki so bili prav tako sprejeti danes.
Svenja Schulze, nemška zvezna ministrica za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost
Svet je odobril sklepe, v katerih je obravnavan dvojni družbeni izziv digitalne preobrazbe in zelenega prehoda ter preučeni načini, kako bi lahko prispevali k vzpostavitvi potrebnih vezi med njima.
V sklepih so določene politične smernice, na podlagi katerih naj bi Komisija predstavila ustrezne pobude, da bi izkoristili priložnosti digitalizacije za varstvo okolja in podnebno ukrepanje ter omejili negativne vplive digitalizacije na okolje.
Ministri za okolje so izmenjali mnenja o novi strategiji Komisije na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti. Komisija je strategijo sprejela 14. oktobra 2020 kot ključni element evropskega zelenega dogovora.
Države članice so strategijo široko podprle in njeno splošno raven ambicioznosti ocenile za ustrezno. Delegacije so izrazile zanimanje za nadaljnje delo v zvezi s prihodnjimi predlogi, ki so del strategije in so še naprej intenzivno vključene v njeno izvajanje.
Pod točko „Razno“ je Komisija predstavila nov predlog o baterijah in odpadnih baterijah. Komisija je ministre obvestila o pozivu k takojšnjemu ukrepanju v zvezi z ratifikacijo večstranskih okoljskih sporazumov. Portugalska je delegacijam poročala o evropski konferenci o podnebnih spremembah in njihovi razsežnosti na področju voda v Evropi – krepitev odpornosti (4. in 5. november 2020). Španija je ministrom predstavila poročilo o letnem zasedanju Komisije za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (27.–30. oktober 2020). Francija je delegacijam predložila informacije o odpravi krčenja gozdov. Prihodnje portugalsko predsedstvo je predstavilo svoj delovni program za prvo polovico leta 2021.
Danes smo dosegli pomemben mejnik v zvezi s predlogom o evropskih podnebnih pravilih. EU je trdno zavezana, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, z našim okrepljenim ciljem, da emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšamo za vsaj 55 %, pa svetu pošiljamo jasno sporočilo.
