"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet je odobril sklepe Sveta z naslovom „Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam“.
V novi strategiji o prilagajanju podnebnim spremembam je predstavljena dolgoročna vizija poti, po kateri lahko EU do leta 2050 postane družba, odporna na podnebne spremembe in v celoti prilagojena neizogibnim posledicam podnebnih sprememb.
Podnebne spremembe niso samo neka bodoča grožnja – dogajajo se zdaj. Bolje moramo biti pripravljeni na njihove posledice za zdravje ljudi, naravo in gospodarstvo. Z današnjimi sklepi se podajamo na pot okrepljenega prilagoditvenega ukrepanja. Nova strategija posebej poudarja boljše podatke in boljšo uporabo obstoječih podatkov, spodbujanje sonaravnih rešitev, integracijo finančnih in gospodarskih preudarkov ter okrepitev ukrepanja na mednarodni ravni. Podnebje je ključna prednostna naloga portugalskega predsedstva in veseli nas, da je Svet danes potrdil novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bo skupaj z nedavno dogovorjenimi evropskimi podnebnimi pravili EU pomagala, da v naslednjih desetletjih postane odporna na podnebne spremembe in podnebno nevtralna.
João Pedro Matos Fernandes, portugalski minister za okolje in podnebne ukrepe
Svet v sklepih potrjuje cilje strategije, da poglobi in razširi prilagoditvene ukrepe z večjim poudarkom na vidikih znanja, financ in gospodarstva, sonaravnih rešitvah, mednarodni razsežnosti ter vlogi zavarovanja.
Ministri in ministrice EU so se seznanili z napredkom pri predlogu uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, ki ga je Komisija predstavila 10. decembra 2020.
Baterije so ključni element čistega energetskega prehoda. Cilj predloga posodobitve zakonodaje EU o baterijah in odpadnih baterijah je zmanjšati okoljske in družbene vplive, ki jih imajo baterije v vseh fazah življenjskega cikla – od pridobivanja surovin do proizvodnje, uporabe, recikliranja in odlaganja.
Namen predloga je uskladitev veljavne zakonodaje z evropskim zelenim dogovorom, hkrati pa naj bi z njim spodbudili krožno gospodarstvo ter zagotovili visoko raven varovanja zdravja in okolja. Njegov cilj je tudi odpraviti razlike na notranjem trgu zaradi neenakih pravil in informacij z vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev za baterije s skupnim in jasnejšim sklopom pravil.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja glede sporočila Komisije o akcijskem načrtu EU za ničelno onesnaževanje.
V tem akcijskem načrtu kot ključnem elementu evropskega zelenega dogovora je določena vizija dosege cilja ničelnega onesnaževanja v EU do leta 2050. Njegov cilj je zmanjšati onesnaževanje zraka, vode in tal ter ustvariti okolje brez strupov. V njem so zarisani ključni cilji za leto 2030 za različne vrste onesnaževanja ter opredeljeni številni ukrepi in vodilne pobude za dosego cilja ničelne stopnje onesnaževanja, vključno z več zakonodajnimi predlogi, ki so bodisi v pripravi bodisi v načrtu.
Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo s trenutnim stanjem razprav o Aarhuški uredbio dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Svet se je 17. decembra 2019 dogovoril o splošnem pristopu glede predloga. Odbor za skladnost z Aarhuško konvencijo je medtem podal mnenje o predlogu Komisije in sprejel svoje ugotovitve o novem primeru v zvezi z državno pomočjo. Pogajanja v okviru političnega trialoga med Svetom in Parlamentom so se začela 4. junija 2021.
Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo o trenutnem stanju razprav o predlogu sklepa o osmem okoljskem akcijskem programu. Akcijski program bo glavno vodilo za evropsko okoljsko politiko do leta 2030. Predlog sklepa temelji na evropskem zelenem dogovoru in seznamu ukrepov, ki so v njem podrobno opisani. Svet je 17. marca 2021 sprejel pogajalski mandat. Ko bo Evropski parlament sprejel stališče, bosta Svet in Parlament začela tristranska pogajanja, v okviru katerih bosta skušala doseči politični dogovor o tej zadevi.
Nizozemska delegacija je ob podpori Belgije in Luksemburga ministre in ministrice opozorila na preprečevanje goljufij v sektorju biogoriv. Nizozemska delegacija je poročala o Zavezništvu za razogljičenje prometa, estonska delegacija pa o zasedanju v okviru Konvencije o vodah. Češka delegacija je ob podpori Bolgarije, Cipra, Grčije, Madžarske, Romunije in Slovaške ministre in ministrice opozorila na posledice taksonomije EU za prehod na trajnostno gospodarstvo, švedska delegacija pa ob podpori Francije in Luksemburga na vprašanje, kako obrniti trend upada opraševalcev.
Za konec je slovenska delegacija predstavila program dela prihodnjega predsedstva.