"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Ministri in ministrice so se seznanili s poročilom o napredku in opravili orientacijsko razpravo o dosjejih iz svežnja „Pripravljeni na 55“, ki so v pristojnosti Sveta za okolje.
EU si je zastavila cilj, da svoje neto emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjša za 55 %, in to moramo zdaj upoštevati v zakonodaji EU. Predlogi iz svežnja „Pripravljeni na 55“ so bili ena od glavnih prednostnih nalog slovenskega predsedstva. Storili smo vse, kar je v naši moči, da bi dosegli čim večji napredek pri svežnju in zagotovili njegovo skladnost.
Andrej Vizjak, slovenski minister za okolje in prostor
Ministri in ministrice so razpravljali o naslednjih dosjejih iz svežnja:
revizija sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU ETS)
revizija uredbe o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah (uredba o porazdelitvi prizadevanj)
revizija uredbe o emisijah toplogrednih plinov in odvzemih zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF)
revizija pravil za standarde emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila
uredba o vzpostavitvi socialnega sklada za podnebje
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o potrebni ravni ambicij, da bi v prihodnjih mesecih dosegli nadaljnji napredek pri petih dosjejih, povezanih s podnebjem, ob upoštevanju različnih medsebojnih povezav med predlogi iz svežnja „Pripravljeni na 55“. Izpostavili so tudi vprašanja v okviru teh petih dosjejev, ki so po njihovem mnenju najobčutljivejša.
Pripravljeni na 55: kako EU podnebne cilje prenaša v zakonodajo? (Infografika)
Baterije in odpadne baterije
Predsedstvo je ministrom in ministricam predstavilo poročilo o napredku pri razpravah o zakonodaji o baterijah in odpadnih baterijah. V njem so povzete razprave v času slovenskega predsedovanja ter opredeljeni vidiki in tehnična vprašanja, ki zahtevajo dodatno obravnavo. Ministri in ministrice so med razpravo zagotovili smernice za nadaljnje delo v zvezi s tem predlogom.
Baterije so ključni element čistega energetskega prehoda. Cilj predloga, ki ga je Komisija predložila pred enim letom, je zmanjšati okoljske in družbene vplive, ki jih imajo baterije v vseh fazah svojega življenjskega cikla – od pridobivanja surovin do proizvodnje, uporabe, recikliranja in odlaganja.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o strategiji EU za tla do leta 2030, ki jo je Komisija predstavila 17. novembra 2021.
V strategiji je predlagan okvir s konkretnimi ukrepi za varstvo, obnovo in trajnostno rabo tal, pa tudi sklop prostovoljnih in pravno zavezujočih ukrepov. Njen cilj je povečati vsebnost ogljika v tleh na kmetijskih zemljiščih, se boriti proti dezertifikaciji, obnoviti degradirana zemljišča in tla ter zagotoviti, da bodo do leta 2050 vsi ekosistemi tal zdravi. Predvideva tudi zakonodajni predlog glede zdravja tal, ki naj bi bil pripravljen do leta 2023.
Svet je sprejel splošni pristop glede osnutka direktive o odpornosti kritičnih subjektov. S tem osnutkom instrumenta naj bi zmanjšali ranljivosti ter okrepili zaščito infrastruktur, ki so bistvene za družbo, delovanje gospodarstva in blaginjo državljanov.
Komisija je predstavila predlog o zmanjšanju tveganja za krčenje in degradacijo gozdov, ki sta povezana z izdelki, danimi na trg EU, ter predlog o pošiljkah odpadkov. Poročala je tudi o izvajanju strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.
Predsedstvo je poročalo o neformalnem srečanju ministrov in ministric, pristojnih za urbanizem, na temo vloge evropskih mest pri zelenem prehodu in doseganju ciljev zelenega dogovora, ki je potekalo 26. novembra 2021 v Ljubljani. Poročalo je tudi o delavnici o reformi avtorizacije in omejevanja na podlagi uredbe REACH, ki je potekala 9. novembra 2021 na Brdu.
Predsedstvo in Komisija sta ministrom in ministricam poročala o nedavnih mednarodnih srečanjih, vključno s podnebnim vrhom COP26, prvim delom vrha o biotski raznovrstnosti COP15, sedmim zasedanjem pogodbenic Aarhuške konvencije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in 22. zasedanjem pogodbenic Barcelonske konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem.
Avstrija je ob podpori Madžarske, Cipra in Luksemburga ministre in ministrice seznanila z usklajenim ukrepanjem v zvezi z ureditvijo za rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami.
Španija je ministre in ministrice seznanila s tretjim forumom o čistem zraku, ki je potekal 18. in 19. novembra 2021 v Madridu.
Litva je ob podpori Bolgarije, Cipra, Estonije, Madžarske, Latvije, Malte, Poljske in Romunije poročala o svežnju za mobilnost v okviru ambicij evropskega zelenega dogovora.
Francija je predstavila svoj delovni program za prihodnje predsedovanje.
Svet je brez razprave sprejel točke s seznama zakonodajnih in nezakonodajnih točk pod „A“.
EU si je zastavila cilj, da svoje neto emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjša za 55 %, in to moramo zdaj upoštevati v zakonodaji EU. Predlogi iz svežnja „Pripravljeni na 55“ so bili ena od glavnih prednostnih nalog slovenskega predsedstva. Storili smo vse, kar je v naši moči, da bi dosegli čim večji napredek pri svežnju in zagotovili njegovo skladnost.
