"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Ministrice in ministri EU za okolje so na seji v Luxembourgu izmenjali mnenja o svežnju „Pripravljeni na 55“, pripravili podnebni vrh COP26 in razpravljali o novi strategiji EU za gozdove do leta 2030. Svet je sprejel stališče v prvi obravnavi o spremembi Aarhuške uredbe. Razpravljali so tudi o trenutni rasti cen energije.
Podnebni vrh COP26
Seja se je začela z razpravo o pripravah na zasedanje konference (COP26) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki bo med 31. oktobrom in 12. novembrom v Glasgowu. Svet je sprejel sklepe o stališču, ki ga bo EU zastopala na zasedanju.
Svet trenutno ni na pravi poti, da bi globalno segrevanje ostalo pod 1,5 stopinje. Da bi temperatura našega planeta ostala v varnih mejah, se bomo morali vsi skupaj še veliko bolj potruditi. EU bo na COP26 vse pogodbenice Pariškega sporazuma pozvala, naj predložijo ambiciozne nacionalne cilje za zmanjšanje emisij, razvite države pa, naj okrepijo mednarodno podnebno financiranje. Z danes sprejetimi sklepi je EU pokazala, da ima ne le voljo, temveč tudi močan mandat za usmerjanje razprav v pravo smer – v smer obvarovanja planeta v korist vseh in solidarnosti s tistimi, ki so posledicam sprememb podnebja najbolj izpostavljeni.
Andrej Vizjak, slovenski minister za okolje in prostor
Sklepi vsebujejo poziv, naj vse pogodbenice predložijo ambiciozne nacionalno določene prispevke in priznajo, da moramo vsi okrepiti prilagoditvena prizadevanja.
Svet opozarja, da so EU in njene države članice največje svetovne donatorice podnebnega financiranja. V sklepih je ponovno potrjena njihova zaveza, da bodo okrepile mobilizacijo mednarodnega podnebnega financiranja, ter izražen poziv drugim razvitim državam, naj tudi one povečajo svoje prispevke.
Svet je poleg tega določil stališče EU o dokončanju pariškega pravilnika, zlasti glede prostovoljnega sodelovanja v skladu s členom 6 in skupnega časovnega okvira za nacionalno določene prispevke.
Ministrice in ministri EU za okolje so prvič formalno razpravljali o svežnju „Pripravljeni na 55“. ter pri tem posebno pozornost namenili pobudam, ki spadajo v pristojnost Sveta za okolje. S temi predlogi naj bi spremenili:
sistem EU za trgovanje z emisijami
uredbo o porazdelitvi prizadevanj
uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu ter
uredbo o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za avtomobile in kombinirana vozila
ter vzpostavili novi Socialni sklad za podnebje
Zaradi prečnega značaja svežnja lahko pričakujemo, da bodo razprave kompleksne, realno pa je tudi pričakovati, da bodo dolgotrajne. Države članice na splošno pozdravljajo sveženj „Pripravljeni na 55“, saj naj bi zagotovil konkretna sredstva, s katerimi bo lahko EU izpolnila svoje višje podnebne ambicije. Pri ocenjevanju, ali in kako vsi deli svežnja prispevajo k skupnemu ravnotežju, je bistveno, da razumemo medsebojno povezanost dosjejev.
Andrej Vizjak, slovenski minister za okolje in prostor
Sveženj „Pripravljeni na 55“ je namenjen uskladitvi podnebne politike EU z njeno namero, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost, in njenim ciljem, da do leta 2030 zmanjša neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
Sveženj je sestavljen iz vrste tesno medsebojno povezanih predlogov, ki bodisi spreminjajo obstoječe zakonodajne akte bodisi vzpostavljajo nove pobude na številnih področjih politike in v več gospodarskih sektorjih.
Med razpravo je bilo največ pozornosti namenjene ravnotežju in medsebojni povezanosti med različnimi predlogi ter njihovemu prispevku k večjim podnebnim ambicijam EU. Ministri in ministrice so predstavili svoje mnenja o porazdelitvi prizadevanj med državami članicami in različnimi gospodarskimi sektorji ter v njih, pa tudi o učinku, ki ga bodo ti predlogi imeli za državljanke in državljane. Obravnavali so predvsem razširitev sistema trgovanja z emisijami na stavbe in cestni promet.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o novi strategiji EU za gozdove do leta 2030, ki je ena od vodilnih pobud evropskega zelenega dogovora in temelji na strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Prispevala naj bi k doseganju ciljev EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti.
V razpravi so obravnavali predvsem vprašanje, ali nova strategija EU za gozdove upošteva sklepe Sveta o strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in ali predstavlja dobro podlago, ki bo EU omogočila, da bo prevzela vodilno vlogo v svetu kot pozitiven zgled pri trajnostnem upravljanju gozdov. Svet bo sklepe o novi strategiji za gozdove sprejel na novembrski seji Sveta za kmetijstvo in ribištvo.
Svet je sprejel stališče v prvi obravnavi o spremembi Aarhuške uredbe o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Stališče Sveta je bilo sprejeto na podlagi začasnega dogovora z Evropskim parlamentom iz julija 2021 in je zadnji korak v postopku sprejetja.
Ministrice in ministri so na zahtevo Grčije, Španije in Poljske razpravljali o sedanjem povišanju cen energije.
Zadeva je bila uvrščena na dnevni red zasedanja Evropskega sveta 21. in 22. oktobra. Komisija bo pred razpravami na zasedanju Evropskega sveta izdala sporočilo o naraščajočih cenah energije.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Komisija bo ministre in ministrice seznanila s poročilom o izvajanju uredbe (EU) št. 528/2012 o biocidnih proizvodih. Belgija je predložila informacije o potrebi po usklajenem ukrepanju proti per- in polifluoroalkilnim snovem, Nemčija pa je poročala o ministrski konferenci o morskih odpadkih in onesnaževanju s plastiko, ki so jo v Ženevi skupaj in s podporo sekretariata UNEP sklicali Ekvador, Nemčija, Gana in Vietnam.
Svet trenutno ni na pravi poti, da bi globalno segrevanje ostalo pod 1,5 stopinje. Da bi temperatura našega planeta ostala v varnih mejah, se bomo morali vsi skupaj še veliko bolj potruditi. EU bo na COP26 vse pogodbenice Pariškega sporazuma pozvala, naj predložijo ambiciozne nacionalne cilje za zmanjšanje emisij, razvite države pa, naj okrepijo mednarodno podnebno financiranje. Z danes sprejetimi sklepi je EU pokazala, da ima ne le voljo, temveč tudi močan mandat za usmerjanje razprav v pravo smer – v smer obvarovanja planeta v korist vseh in solidarnosti s tistimi, ki so posledicam sprememb podnebja najbolj izpostavljeni.