Svet za okolje, 17. marec 2022

Glavni rezultati

Sveženj „Pripravljeni na 55“

Svet je opravil orientacijsko razpravo o dosjejih iz svežnja „Pripravljeni na 55“, ki spadajo v pristojnost Sveta za okolje. Namen svežnja je uskladiti podnebni in energetski zakonodajni okvir EU s ciljem doseganja podnebno nevtralne EU do leta 2050 in zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o sistemu trgovanja z emisijami za sektor cestnega prometa in stavb (ETS RTB), zlasti pa o učinkovitosti orodja za zmanjšanje emisij, da bi do leta 2030 dosegli cilj –55 %.

Ministri in ministrice so predstavili možnosti in ključne parametre, ki so se jim zdeli najpomembnejši za izboljšanje družbene sprejemljivosti take sheme ob hkratnem zagotavljanju njene učinkovitosti, ter nekatere možne alternative tej shemi.

Ministri in ministrice so razpravljali o parametrih, ki bi jih bilo treba določiti za Socialni sklad za podnebje, da bi lahko učinkovito podpiral najranljivejše skupine, če bo vzpostavljen sistem trgovanja z emisijami za sektor cestnega prometa in stavb.

• Dopis predsedstva
• Sveženj „Pripravljeni na 55“ (ozadje)
• European Green Deal (background information)

Baterije in odpadne baterije

Ministri in ministrice so sprejeli splošni pristop glede predloga uredbe za posodobitev zakonodaje EU o baterijah in odpadnih baterijah.

Baterije so eden od ključnih elementov prehoda na čisto energijo. Nova pravila bodo spodbudila konkurenčnost evropske industrije in proizvodnih verig ter omogočila, da bo na voljo več baterij za naš prehod na brezemisijske načine prevoza. Zagotovila bodo, da se bodo izrabljene baterije ustrezno zbirale in ne bodo odvržene v okolje. To bo preprečilo izpust strupenih snovi, ki jih vsebujejo, v okolje in močno omejilo tratenje dragocenih materialov, ki bi jih bilo mogoče predelati v okviru krožnega gospodarstva.

Barbara Pompili, francoska ministrica za ekološki prehod

Cilj predloga je zmanjšati okoljske in družbene vplive, ki jih imajo baterije v vseh fazah svojega življenjskega cikla – od pridobivanja surovin do proizvodnje, uporabe in recikliranja.

Cilj predloga je tudi odpraviti razlike na notranjem trgu zaradi neenakih pravil in informacij, in sicer z vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte z jasnejšim sklopom pravil.

• Trajnostne baterije: države članice pripravljene na začetek pogajanj z Evropskim parlamentom (sporočilo za javnost, 17. marec 2022)
• Predlog Komisije za uredbo o baterijah in odpadnih baterijah + ADD 1

Krčenje in degradacija gozdov

Ministri in ministrice so opravili orientacijsko razpravo o predlogu Komisije, da se poraba proizvodov iz dobavnih verig, povezanih s krčenjem ali degradacijo gozdov, čim bolj zmanjša.

Predlog je bil objavljen 17. novembra 2021 in določa pravila o obvezni potrebni skrbnosti za gospodarske subjekte, ki na trgu EU dajejo na voljo blago in pridobljene proizvode, kot so usnje, čokolada in pohištvo, povezane s krčenjem in degradacijo gozdov.

Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o tem, kako zagotoviti učinkovit in uspešen sistem potrebne skrbnosti, da bi dosegli sledljivost, ki je potrebna za zagotovitev, da zaradi proizvodov, vključenih v uredbo, ni prišlo do krčenja in degradacije gozdov. Izmenjali so tudi mnenja o skupnih opredelitvah ključnih pojmov za operativno uporabo uredbe in predstavili predloge zanje.

• Dopis predsedstva
• Predlog Komisije za uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov

Okolju prijaznejši evropski semester

Ministri in ministrice so med kosilom izmenjali mnenja o okolju prijaznejšem evropskem semestru. Evropski semester je cikel usklajevanja ekonomskih, fiskalnih, delovnih in socialnih politik v EU.

Ministri in ministrice so se v razpravi osredotočili na to, kako bi lahko v evropski semester bolje vključili izzive vključujočega in pravičnega zelenega prehoda, hkrati pa zagotovili doseganje evropskih ciljev v boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Ministri in ministrice so izmenjali tudi mnenja o ključnih načelih in dobrih praksah za upoštevanje pravičnega prehoda v ekonomskih politikah, zlasti kar zadeva analizo porazdelitve učinkov, ki bi jih bilo treba v okviru evropskega semestra okrepiti.

• Sporočilo Komisije o letnem pregledu trajnostne rasti 2022
• Okolju prijaznejši evropski semester – ozadje

Konvencija o živem srebru

Svet je brez razprave sprejel dva sklepa Sveta v zvezi s stališčem EU na Konferenci pogodbenic 4.2 Konvencije Minamata o živem srebru. Slednja določa okvir za nadzor in omejitev uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin ter njihovih antropogenih emisij ter izpustov takih snovi v zrak, vodo in zemljo, njen namen pa je varovanje zdravja ljudi in okolja.

Prvi sklep se nanaša na spremembo Priloge A h Konvenciji, da bi se njeno področje uporabe razširilo na dodatne proizvode, ki vsebujejo dodano živo srebro, vključno z nekaterimi vrstami sijalk. Nanaša se tudi na spremembo Priloge B, da bi se njeno področje uporabe razširilo z določitvijo datuma dokončne opustitve postopka, v katerem se uporablja živo srebro, iz navedene priloge.

Namen drugega sklepa je natančneje opredeliti področje uporabe določb Konvencije o odpadkih, zlasti člena 11(3) o obveznosti, da se z zadevnimi odpadki z živim srebrom ravna na okolju varen način.

Drugi del četrte Konference pogodbenic Konvencije Minamata o živem srebru bo potekal od 21. do 25. marca 2022 na Baliju v Indoneziji.

Svet je sprejel tudi uvodno izjavo Evropske unije in njenih držav članic na konferenci pogodbenic Konvencije Minamata o živem srebru. Uvodna izjava je bila prilagojena predvsem tako, da odraža stališče EU in njenih držav članic glede vojaške agresije Rusije proti Ukrajini.

Obstojna organska onesnaževala

Francosko predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo o stanju predloga uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih. Svet je 11. marca sprejel pogajalsko stališče na ravni veleposlanikov in veleposlanic za prihodnja tristranska pogajanja z Evropskim parlamentom.

Predlog spreminja priloge k sedanji uredbi, da bi odpravili ali čim bolj zmanjšali emisije teh kemikalij iz odpadkov.

Čeprav se obstojna organska onesnaževala v novih proizvodih na splošno ne uporabljajo več, jih je še vedno mogoče najti v odpadkih iz nekaterih potrošniških proizvodov, kot so nepropustni tekstilni izdelki, pohištvo, plastika in elektronska oprema. Predlog uvaja stroge mejne vrednosti za naslednje tri snovi ali skupine snovi v odpadkih:

• perfluorooktanojska kislina (PFOA) in njene soli ter sorodne spojine, ki se nahajajo v nepropustnih tekstilnih izdelkih in penah za gašenje požarov;
• dikofol – pesticid, ki se je prej uporabljal v kmetijstvu;
• pentaklorofenol, njegove soli in estri, ki se nahajajo v obdelanem lesu in tekstilu.

Določa tudi strožje mejne vrednosti za številne druge snovi, ki so že navedene v prilogah, kot so dioksini in furani, ki so prisotni kot nečistoče v pepelu in sajah. Odpadke z vsebnostjo obstojnih organskih onesnaževal nad navedenimi mejnimi vrednostmi je treba obdelati na posebne načine, da se zagotovi uničenje ali ireverzibilna pretvorba vsebnosti obstojnih organskih onesnaževal.

• Države članice so se dogovorile o zmanjšanju obstojnih organskih onesnaževal v odpadkih, sporočilo za javnost, 17. marec 2022
• Predlog Komisije o spremembi prilog k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih

Program za prehod na čisto energijo

Svet je odobril namero Komisije, da se pridruži nezavezujoči skupni zavezi za pospešitev prehoda na energetski sistem brez neto emisij prek programa za prehod na čisto energijo Mednarodne agencije za energijo (IEA).

Razno

Predsedstvo in Komisija sta posredovala informacije o drugem delu petega zasedanja skupščine Združenih narodov za okolje (UNEA-5), ki je potekalo od 28. februarja do 2. marca v Nairobiju v Keniji. Splošna tema zasedanja je bila krepitev ukrepov za naravo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Komisija je posredovala informacije o novem predlogu direktive o kazenskopravnem varstvu okolja, ki opredeljuje nova kazniva dejanja zoper okolje ter uvaja podrobnejše določbe o sankcijah, pravilih za okrepitev izvrševanja in ukrepih za pomoč osebam, ki prijavijo kazniva dejanja in sodelujejo z izvršilnimi organi.

Komisija je države članice pozvala k takojšnjemu ukrepanju v zvezi z ratifikacijo večstranskih okoljskih sporazumov.

Estonska in finska delegacija sta posredovali informacije o praznovanju 30. obletnice Konvencije o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (Konvencija o vodah). Konvencija o vodah je bila sprejeta leta 1992 v Helsinkih. Je pravno zavezujoč instrument, ki spodbuja sodelovanje pri trajnostnem upravljanju čezmejnih vodotokov.

• Predlog Komisije za novo direktivo o kaznivih dejanjih zoper okolje
• Poročanje estonske in finske delegacije

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN