"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Izredno zasedanje Evropskega sveta, 17.– 21. julij 2020
Glavni rezultati
Voditelji in voditeljice EU so dosegli dogovor o svežnju za okrevanje in proračunu za obdobje 2021–2027, ki bosta EU pomagala na poti obnove po pandemiji, obenem pa podpirala naložbe v zeleni in digitalni prehod.
Dosegli smo dogovor o svežnju za okrevanje in evropskem proračunu. Za nami so seveda naporna pogajanja, in to v trenutku, ki je zelo težek za vse Evropejce in Evropejke. Pravzaprav je bil to maraton, ki se je uspešno zaključil za vseh 27 držav članic, zlasti pa za ljudi. Dogovor je dober. Dogovor je tudi trden. Predvsem pa je to za Evropo v tem trenutku pravi dogovor.
Predsednik Michel na tiskovni konferenci Evropskega sveta
Za odpravo socialno-ekonomske škode, ki jo je povzročila kriza zaradi COVID-19, so potrebna skupna in inovativna prizadevanja na ravni EU, ki bodo podpirala okrevanje in odpornost gospodarstev držav članic.
Da pa bi prizadevanja za okrevanje dosegla želeni rezultat in bila tudi trajnostna, bi morala biti vezana na tradicionalni MFF, ki s svojo dolgoročno usmerjenostjo že od leta 1988 oblikuje proračunske politike EU.
Celoviti sveženj, vreden 1 824,3 milijarde EUR, o katerem so se dogovorili voditelji in voditeljice EU, združuje večletni finančni okvir (MFF) in izjemna prizadevanja za okrevanje v okviru instrumenta „Next Generation EU“ (NGEU).
Dolgoročni proračun EU
Novi večletni finančni okvir (MFF) bo pokrival sedem let, in sicer obdobje med letom 2021 in letom 2027. Obenem bo MFF ob podpori NGEU glavni instrument pri izvrševanju svežnja za okrevanje v odziv na socialno-ekonomske posledice pandemije COVID-19.
MFF bo s svojimi 1 074,3 milijarde EUR Uniji omogočal, da uresniči dolgoročne cilje in ohrani polno zmogljivost načrta okrevanja. Pričujoči predlog v veliki meri temelji na predlogu, ki ga je predsednik Michel predložil februarja in je bil rezultat dvoletnih razprav med državami članicami.
NGEU bo Uniji zagotovil sredstva, potrebna za reševanje izzivov, ki jih prinaša pandemija COVID-19. V skladu z dogovorom si bo Komisija na trgih lahko izposodila do 750 milijard EUR. Ta sredstva se bodo lahko uporabila za vzajemna posojila in za odhodke, porabljene v okviru programov MFF. Kapital, pridobljen na finančnih trgih, bo odplačan do leta 2058.
Razpoložljivi zneski v okviru NGEU bodo porazdeljeni med sedem programov:
Mehanizem za okrevanje in odpornost: 672,5 milijarde EUR (posojila: 360 milijard EUR, nepovratna sredstva: 312,5 milijarde EUR)
Dodelitev sredstev v okviru RRF (mehanizem za okrevanje in odpornost)
Načrt zagotavlja, da bo denar šel državam in sektorjem, ki jih je kriza najbolj prizadela: za 70 % nepovratnih sredstev v okviru RRF bodo obveznosti prevzete v letih 2021 in 2022, za 30 % pa leta 2023.
Dodelitve iz RRF za obdobje 2021–2022 bodo določene skladno z dodelitvenim merilom Komisije ob upoštevanju življenjskega standarda, velikosti in stopnje brezposelnosti v posamezni državi članici.
Prožnost
Enotni instrument za rezervo (SMI), o katerem so se dogovorili voditelji in voditeljice EU, naj bi omogočil financiranje posebnih nepredvidenih odhodkov v obveznostih in ustreznih plačilih, ki jih ne bi bilo mogoče financirati na kak drug način. Letna zgornja meja SMI bo določena na 772 milijonov EUR (po cenah iz leta 2018).
Poleg tega je bil dosežen dogovor o naslednjih treh posebnih tematskih instrumentih, s katerimi bodo zagotovljena dodatna finančna sredstva za posamezne nepredvidene dogodke:
rezerva za prilagoditev na brexit v podporo državam članicam in ekonomskim sektorjem, ki jih bo brexit najbolj prizadel (5 milijard EUR)
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v podporo delavcem, ki bodo izgubili službo zaradi prestrukturiranja, povezanega z globalizacijo (1,3 milijarde EUR)
rezerva za solidarnost in nujno pomoč (SEAR) za odziv v izrednih razmerah, nastalih zaradi hudih nesreč v državah članicah in državah pristopnicah, in za hiter odziv na posebne nujne potrebe znotraj EU ali v tretjih državah (1,2 milijarde EUR)
Upravljanje in pogojenost
Države članice bodo v skladno z načelom dobrega upravljanja pripravile nacionalne načrte za okrevanje in odpornost za obdobje 2021–2023. Ti načrti, ki jih bo treba uskladiti s priporočili za posamezne države, bodo prispevali k zelenemu in digitalnemu prehodu. Konkretno bodo morali spodbujati rast in zaposlovanje ter krepiti „ekonomsko in socialno odpornost“ držav članic EU. Načrti bodo pregledani leta 2022. Oceno teh načrtov pa bo Svet na predlog Komisije odobril v okviru glasovanja s kvalificirano večino.
Nepovratna sredstva bodo izplačana samo, če bodo doseženi dogovorjeni mejniki in cilji, določeni v načrtih za okrevanje in odpornost.
Če bo v izjemnih primerih najmanj ena država članica menila, da obstajajo bistvena odstopanja od zadovoljivega doseganja zadevnih mejnikov in ciljev, bo lahko zahtevala, da predsednik Evropskega sveta zadevo predloži na naslednjem zasedanju Evropskega sveta.
Podnebni ukrepi
30 % vseh odhodkov iz MFF in instrumenta „Next Generation EU“ bo namenjenih projektom na področju podnebja. Odhodki v okviru MFF in v okviru tega instrumenta bodo skladni s ciljem EU do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, s podnebnimi cilji EU za leto 2030 in s Pariškim sporazumom.
Pravna država
Finančni interesi Unije bodo zaščiteni v skladu s splošnimi načeli, zapisanimi v Pogodbah Unije, zlasti vrednotami iz člena 2 PEU. Evropski svet obenem poudarja, da je treba spoštovati pravno državo. Na tej podlagi bo uveden režim pogojenosti za zaščito proračuna in instrumenta „Next Generation EU“.
Evropska Komisija bo za primere kršitev predlagala ukrepe, ki bi jih Svet sprejel s kvalificirano večino.
Evropski svet bo zadevo hitro ponovno obravnaval.
Prihodki EU: lastna sredstva
Voditelji in voditeljice EU so se dogovorili, da bo EU imela nova lastna sredstva, s katerimi bo odplačala sredstva, zbrana v okviru instrumenta „Next Generation EU“. Dogovorili so se o novi dajatvi za plastiko, ki bo uvedena leta 2021. Komisija naj bi prav tako leta 2021 predložila predlog v zvezi z ukrepom za ogljično prilagoditev in v zvezi z digitalno dajatvijo; oba, ukrep in dajatev, naj bi začela veljati najkasneje 1. januarja 2023.
Komisija bi nato predstavila revidiran predlog o ETS (sistem za trgovanje z emisijami), ki bi bil po možnosti razširjen še na letalstvo in pomorstvo. Predlagana bi lahko bila še kakšna druga nova lastna sredstva, npr. davek na finančne transakcije. Prihodki iz teh novih virov lastnih sredstev, ki bodo uvedeni po letu 2021, se bodo uporabili za predčasno odplačilo posojil, najetih v okviru NGEU.
Novi viri financiranja bodo dopolnjevali obstoječa lastna sredstva, ki so:
tradicionalna lastna sredstva: pretežno carine in prelevmani na sladkor (države članice bodo kot stroške zbiranja zadržale 25 % zbranih zneskov, pri čemer je ta odstotek v obdobju 2014–2020 znašal 20%)
lastna sredstva iz naslova DDV: za osnovo za DDV (davek na dodano vrednost) posamezne države članice se bo uporabljala enotna stopnja 0,3 %, pri čemer bo obdavčljiva osnova za DDV omejena na 50 % BND za vsako posamezno državo (metodologija bo poenostavljena)
lastna sredstva iz naslova BND: ta stopnja, ki izhaja iz enotne stopnje, odmerjene od BND (bruto nacionalnega dohodka) držav članic, se zaradi uravnoteženja prihodkov in odhodkov vsako leto prilagodi (nespremenjena)
V MFF znaša zgornja meja, ki je EU dodeljena za pokrivanje letnih odobritev:
za plačila: 1,40 % BND vseh držav članic
za prevzem obveznosti: 1,46 % BND vseh držav članic
Rabati
Rabati v obliki pavšalnega zneska na letni prispevek iz naslova bruto nacionalnega dohodka se bodo ohranili za Dansko, Nemčijo, Nizozemsko, Avstrijo in Švedsko.
Predsednik Michel med predstavitvijo svojega predloga 10. julija 2020
Ozadje
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je 10. julija predstavil svoj predlog za MFF in sveženj za okrevanje.
„Cilje našega okrevanja lahko povzamemo v treh besedah: konvergenca, odpornost in preobrazba. To konkretno pomeni: odpraviti škodo, ki jo je povzročil COVID-19, reformirati naša gospodarstva in preoblikovati naše družbe,“ je dejal.
Po dvostranskih razpravah z voditelji in voditeljicami EU je predsednik Michel opredelil šest temeljnih elementov za morebitni dogovor.
Voditelji in voditeljice EU so na videozasedanju 19. junija izmenjali mnenja o predlogu za nov načrt okrevanja in za večletni finančni okvir (MFF) za obdobje 2021–2027, ki ga je Evropska komisija predstavila 27. maja 2020.
Po zasedanju je predsednik Evropskega sveta Charles Michel začel politična pogajanja z voditelji in voditeljicami EU.
Evropski svet je 23. aprila 2020 sklenil, da bo delo usmeril v vzpostavitev sklada za okrevanje v odziv na krizo zaradi COVID-19. Voditelji in voditeljice so Evropski komisiji naročili, naj čim prej predloži predlog, pri čemer naj razjasni tudi povezavo med navedenim skladom in dolgoročnim proračunom EU.
Dosegli smo dogovor o svežnju za okrevanje in evropskem proračunu. Za nami so seveda naporna pogajanja, in to v trenutku, ki je zelo težek za vse Evropejce in Evropejke. Pravzaprav je bil to maraton, ki se je uspešno zaključil za vseh 27 držav članic, zlasti pa za ljudi. Dogovor je dober. Dogovor je tudi trden. Predvsem pa je to za Evropo v tem trenutku pravi dogovor.
