"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za zunanje zadeve je v sestavi za razvoj razpravljal o svetovni krizi na področju prehranske varnosti, ki jo je povzročila neizzvana in neupravičena vojaška agresija Ruske federacije proti Ukrajini, ter večstranskem odzivu na to krizo.
Živilski trg je bil že pred vojno pod pritiskom, vendar se je po ruskem napadu na Ukrajino ta kriza še poslabšala. Danes ogroža prehransko varnost milijonov ljudi v številnih delih sveta. Ruske čete bombardirajo ukrajinska polja, onemogočajo setev kmetijskih rastlin, plenijo zaloge hrane, blokirajo ukrajinska pristanišča ter tako povečujejo cene hrane in gnojil, ki so v številnih delih sveta vrtoglavo narasle. Svetovna preskrba s hrano je zato ogrožena predvsem zaradi ruske invazije na Ukrajino.
Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko
Ministri in ministrice so bili obveščeni o resnosti razmer in njihovih posledicah po vsem svetu. Rusija in Ukrajina sta bili leta 2021 med največjimi svetovnimi izvoznicami žit in sončničnih semen ter olja, Ukrajina pa je predstavljala več kot 50 % svetovne trgovine s sončničnim oljem. Ocenjuje se, da bo med 20 % in 30 % območij, kjer se pridelujejo ozimna žita, koruza in sončnična semena v Ukrajini, letošnjo pomlad zaradi konflikta ostalo nepožeto ali ne bo posejano. To bo močno vplivalo na ranljivo prebivalstvo po vsem svetu, zlasti v državah z nizkimi dohodki, ki so odvisne od uvoza hrane in gnojil.
Svet je nato razpravljal o različnih področjih ukrepanja, ki jih bo EU nadaljevala v duhu Ekipe Evropa.
Prvič, EU bo ranljivemu prebivalstvu priskrbela nujno pomoč in kratkoročno pomagala izboljšati cenovno dostopnost hrane in makroekonomsko stabilnost. Drugič, EU bo podprla več kot 70 partnerskih držav pri spodbujanju proizvodnje ter odpornosti in trajnosti njihovih prehranskih sistemov, da bi srednjeročno povečala prehransko varnost. Tretjič, EU se je zavezala, da bo zagotovila sprostitev 20 milijonov ton žit, ki so trenutno v ukrajinskih silosih blokirana zaradi Putinove vojne, in jih čim prej dala na svetovne trge prek „solidarnostnih poti“, ki jih je nedavno predlagala Evropska komisija. Poleg tega bo EU še tesneje sodelovala z Združenimi narodi in v okviru njih, G7, pobudo Misija za odpornost na področju prehrane in kmetijstva (FARM) ter drugimi oblikami globalnega sodelovanja v zvezi s to krizo.
Ministri in ministrice za razvoj so neformalno izmenjali mnenja z visokim komisarjem ZN za begunce Filippom Grandijem, ki je predstavil pregled svetovnih razmer in dela, ki ga je opravil visoki komisar Združenih narodov za begunce (UNHCR). Razprava se je med drugim osredotočila na Ukrajino, Sahel, Afganistan in Mjanmar. Trenutno je po vsem svetu prisilno razseljenih več kot 100 milijonov ljudi.
UNHCR je ključni partner EU, ki je skupaj z državami članicami njegov drugi največji donator. EU tesno sodeluje z državami članicami pri skupnem odzivu ekipe Evropa, da bi obravnavali posledice krize ter zagotovili ustrezno financiranje in podporo najbolj prizadetemu in ranljivemu prebivalstvu po vsem svetu.
Živilski trg je bil že pred vojno pod pritiskom, vendar se je po ruskem napadu na Ukrajino ta kriza še poslabšala. Danes ogroža prehransko varnost milijonov ljudi v številnih delih sveta. Ruske čete bombardirajo ukrajinska polja, onemogočajo setev kmetijskih rastlin, plenijo zaloge hrane, blokirajo ukrajinska pristanišča ter tako povečujejo cene hrane in gnojil, ki so v številnih delih sveta vrtoglavo narasle. Svetovna preskrba s hrano je zato ogrožena predvsem zaradi ruske invazije na Ukrajino.