"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o širitvenem procesu EU in odobrili sklepe Sveta o širitvi.
Sklepi Sveta zajemajo šest partneric z Zahodnega Balkana, Turčijo, Ukrajino, Republiko Moldavijo in Gruzijo. V njih so ocenjene razmere v posameznih partnericah EU in določene smernice o prednostnih reformah.
Sklepi Sveta o širitvi so jasno sporočilo, da podpiramo prizadevanja naših partneric za napredek na pristopni poti, ki temelji na načelu lastnih zaslug. Uravnotežena in verodostojna širitev je bila ključna prednostna naloga madžarskega predsedstva, zato toplo pozdravljamo nov zagon v procesu in znaten napredek, dosežen v našem mandatu. Ti sklepi bodo dali močno spodbudo širitvi na Zahodnem Balkanu in širše v prihodnjih letih.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o krepitvi odnosov med EU in Združenim kraljestvom. Razprava je potekala v luči pripravljalnega dela na tehnični ravni, da bi preučili možnosti za poglobitev odnosov z Združenim kraljestvom, pri čemer so bila upoštevana tudi stališča Združenega kraljestva, od katerih ne odstopa.
Ministri in ministrice so med razpravo pozdravili željo Združenega kraljestva, da okrepi strateško sodelovanje z EU, in poudarili pomen sodelovanja s to državo kot podobno mislečim partnerjem in zaveznikom, zlasti v sedanjih geopolitičnih razmerah. Izrazili so pripravljenost, da razmislijo o konkretnih zamislih Združenega kraljestva, da bi nadgradili obstoječe sodelovanje, pri čemer bi v pragmatičnem duhu in ob upoštevanju temeljnih načel, ki jih je Evropski svet določil leta 2017, uporabili sveženjski pristop.
V zvezi s tem so zlasti poudarili, da je treba zagotoviti ravnovesje med pravicami in obveznostmi ter skladnost v odnosih EU z drugimi tretjimi državami, pa tudi nedeljivost štirih svoboščin in avtonomijo odločanja EU. Opozorili so tudi, da je treba celovito in dosledno izvajati obstoječe sporazume, saj zagotavljajo potrebno trdno podlago za prihodnji program, ter da je treba v tem procesu zagotovitvi politično usmerjanje s strani Sveta.
Ministri in ministrice so menili, da sedanje geopolitične razmere zahtevajo tesno sodelovanje z Združenim kraljestvom na področju zunanje in varnostne politike kot prednostnem področju. V razpravi je bilo omenjenih več drugih prednostnih področij, kot so mladinske izmenjave, ribištvo in energija, ki veljajo za ključna za napredek partnerstva z Združenim kraljestvom.
V skladu z načeli, ki jih je Evropski svet odobril leta 2017, bi lahko razpravljali tudi o drugih področjih, kot so povezovanje sistema za trgovanje z emisijami ter sanitarni in fitosanitarni ukrepi.
Komisija je ministre in ministrice seznanila s pogajanji o širokem svežnju ukrepov za posodobitev in poglobitev dvostranskih odnosov med EU in Švico.
Ključni elementi svežnja, o katerem potekajo pogajanja, so:
institucionalne določbe in določbe o državni pomoči, ki se vključijo v obstoječe in prihodnje sporazume s Švico, povezane z notranjim trgom
sporazum, ki omogoča sodelovanje Švice v programih EU, vključno s programom Obzorje Evropa
sporazum o stalnem finančnem prispevku Švice k socialni in ekonomski koheziji v EU
sporazumi o električni energiji, varnosti hrane in zdravju
Ministri in ministrice so med razpravo pozdravili napredek, dosežen pri pogajanjih, in pozvali Komisijo naj si še naprej prizadeva za njihov uspešen zaključek do konca leta 2024.
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o prihodnosti Evrope, pri čemer so se osredotočili na poglavje o krepitvi upravljanja iz poročila Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti. V navedenem poglavju je predstavljenih več pomislekov in specifičnih predlogov v zvezi z institucionalno ureditvijo in delovanjem EU, da bi delo preusmerili na področja, na katerih imajo ukrepi EU največjo dodano vrednost, pospešili delo na prednostnih področjih in poenostavili pravila.
Ministri in ministrice so med razpravo poudarili, da je treba poenostaviti zakonodajo EU in zmanjšati regulativno breme za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja. Podprli so tudi racionalizacijo in boljše usklajevanje procesov EU, da bi bolje uresničili njene cilje na področju konkurenčnosti.
Čeprav je bila izražena podpora preučitvi vseh možnosti na podlagi Pogodb, da bi EU postala prožnejša, in je več ministrov in ministric podprlo razširitev glasovanja s kvalificirano večino na nekatera področja, so drugi ministri in ministrice izrazili zadržke, pri čemer so poudarili pomen ohranjanja enotnosti EU in upoštevanja pomislekov držav članic glede občutljivih področij.
Predsedstvo je pripravilo tudi pregled razprav v različnih sestavah Sveta v zvezi s prihodnostjo nekaterih politik EU.
Svet je odobril svoj 18-mesečni program za obdobje od 1. januarja 2025 do 30. junija 2026.
Program so v sodelovanju s Komisijo pripravili Poljska, Danska in Ciper, kot naslednje države članice, predsedujoče Svetu EU, ter visoki predstavnik, kar zadeva Svet za zunanje zadeve.
Predsedstvo je pod točko „Razno“ ministre in ministrice seznanilo s trenutnim stanjem v zvezi z ustanovitvijo medinstitucionalnega organa za etiko in razpravami v Svetu o poročilu Saulija Niinistöja o krepitvi evropske civilne in vojaške pripravljenosti.
Komisija je Svetu poročala o pogajanjih o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo iz leta 2010.
Svet je poleg tega brez razprave sprejel točke s seznama zakonodajnih in nezakonodajnih točk pod „A“.
