Skip to content

Posvetovalni postopek (člen 96)

Sporazum iz Cotonouja je splošni okvir za odnose med EU ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami. Sprejet je bil leta 2000 in je nadomestil konvencijo iz Loméja iz leta 1975.

S Sporazumom iz Cotonouja so EU in države AKP potrdile, da so človekove pravice, demokratična načela in pravna država bistveni elementi njihovega partnerstva ter ključni stebri dolgoročnega razvoja. Zavezale so se varovanju in spodbujanju teh področij, zlasti s političnim dialogom.

Poleg tega so določile postopek, ki ga je mogoče uporabiti, če katera od pogodbenic ne spoštuje navedenih temeljnih načel. Pri tem je ena pogodbenica EU, druge pogodbenice pa so posamezne države AKP. Pravila tega postopka so določena v členu 96 sporazuma.

Od leta 2000 je bil ta člen uporabljen približno petnajstkrat, in sicer zaradi državnih udarov, stopnjevanja nasilja ali kršitev človekovih pravic, Pretekli primeri vključujejo:

  • Fidži (2000, 2007)
  • Zimbabve (2002)
  • Srednjeafriško republiko (2003)
  • Gvinejo Bissau (2004, 2011)
  • Togo (2004)
  • Madagaskar (2010)

Dne 26. oktobra 2015 se je začel in 8. decembra 2015 končal posvetovalni postopek z Burundijem.

Pogoji za začetek posvetovanj na podlagi člena 96

Če pogodbenica sporazuma meni, da katera od drugih pogodbenic ne izpolnjuje zavez v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli ali pravno državo, mora poskusiti te pomisleke najprej obravnavati z okrepljenim političnim dialogom (člen 9 Sporazuma). Če so izčrpane vse možnosti za dialog in pomisleki glede človekovih pravic, demokratičnih načel ali pravne države niso odpravljeni, lahko pogodbenice začnejo posvetovalni postopek.

V redkih izjemnih primerih se lahko posvetovalni postopek začne brez predhodnega političnega dialoga, in sicer:

  • v izredno nujnih primerih, ki zahtevajo takojšen odziv
  • v primeru stalnega nespoštovanja zavez iz prejšnjih dialogov
  • kadar ni mogoče vzpostaviti dialoga v dobri veri

Začetek posvetovanj na podlagi člena 96

Če so izčrpane vse možnosti za dialog in ena od pogodbenic še naprej ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko druga pogodbenica začne posvetovalni postopek za rešitev razmer.

Da bi lahko Evropska unija začela posvetovalni postopek, mora Svet vlado zadevne države uradno povabiti k „posvetovanjem“, in sicer z vabilom, ki ga odobri Svet. Posvetovanja bi se nato morala začeti v 30 dneh.

Posvetovalni postopek

V praksi potekajo posvetovanja na podlagi člena 96 na vladni ravni. Pogodbenice bi si morale prizadevati za zastopanost na enakovredni ravni med posvetovanji. EU v posvetovalnem postopku zastopata predsedstvo Sveta in Evropska komisija.

Trajanje posvetovalnega obdobja je odvisno od vrste in resnosti kršitve ter razvoja razprav. Pogodbenici ga določita v medsebojnem soglasju, ne sme pa presegati120 dni.

Izid posvetovanja

EU si med posvetovanji prizadeva za rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe pogodbenici. Pri tem udeleženci določijo časovni načrt z ukrepi, ki jih morata sprejeti obe pogodbenici, da bi odnosi spet postali normalni. Ta načrt se vključi v sklep, ki ga sprejme Svet EU.

Če do konca posvetovanj ni dosežen dogovor, lahko pogodbenica, ki je začela posvetovalni postopek, sprejme ustrezne ukrepe. Ti ukrepi morajo biti sorazmerni z zadevno kršitvijo in usmerjeni proti tistim, ki so odgovorni za kršitev bistvenih elementov partnerstva, hkrati pa morajo imeti čim manjši negativni vpliv na prebivalstvo. Vključujejo lahko previdnostne ukrepe v zvezi s potekajočimi projekti in programi sodelovanja ali prekinitev projektov, programov in drugih oblik pomoči. V skrajnem primeru se lahko prekine celotna uporaba razvojne pomoči na podlagi sporazuma.

V EU se takšni ukrepi sprejmejo s sklepom Sveta, ki vključuje pismo organom zadevne pogodbenice. Ustrezni ukrepi se sprejmejo za določeno obdobje in so odvisni od razvoja razmer. Ob koncu tega obdobja lahko prenehajo veljati ali se, če se razmere niso izboljšale, podaljšajo.

Člen 96 v praksi – primer Gvineje Bissau (2011)

Namestnik poveljnika vojaškega štaba Gvineje Bissau je 1. aprila 2010 ukazal upor, v katerem sta bila pridržana poveljnik vojaškega štaba in ministrski predsednik. Tako je postal dejanski poveljnik štaba, na to mesto pa je bil uradno imenovan 25. junija 2010.

EU je obsodila upor in oblasti pozvala, naj ponovno vzpostavijo demokratični red. Delovna skupina Sveta za Afriko je 14. aprila vodje misij EU v Bissau pozvala, naj z oblastmi začnejo okrepljeni politični dialog o naslednjih točkah:

  • izpustitvi poveljnika štaba in drugih pridržanih oseb
  • pravni odgovornosti in disciplinskih sankcijah proti vpletenim osebam
  • obveznem upoštevanju zakonitih demokratičnih oblasti

Maja 2010 so Komisija, Svet in predsedstvo Delovne skupine za Afriko organizirali skupno misijo v Gvinejo Bissau. Ta je ugotovila, da tamkajšnje oblasti niso sposobne izpolniti zahteve EU po ponovni vzpostavitvi ustavnega reda.

Svet je 31. januarja 2011 sklenil začeti posvetovanja z oblastmi Gvineje Bissau, h katerim so bile kot opazovalke povabljene Afriška unija, Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav in Skupnost portugalsko govorečih držav. Do zaključka posvetovanj je bilo prekinjeno razvojno sodelovanje.

Uvodni sestanek v okviru posvetovalnega postopka je potekal 29. marca 2011 v Bruslju. Svet je 18. julija 2011 zaključil posvetovanja z Gvinejo Bissau in določil vrsto ukrepov za postopno ponovno vzpostavitev razvojnega sodelovanja s to državo. Sklenil je, da je treba sklep pregledovati redno in vsaj vsakih šest mesecev, pri čemer je kot končni datum določil 19. julij 2012. Napredek Gvineje Bissau pri procesu reform naj bi se odražal v postopni ponovni vzpostavitvi razvojne pomoči EU.

Ukrepi so bili 10. julija 2012 zaradi poslabšanja razmer v Gvineji Bissau, vključno z državnim udarom aprila, podaljšani za eno leto in nato ponovno podaljšani julija 2013.

Svet je po svobodnih volitvah v Gvineji Bissau leta 2014 prekinil ukrepe, ki so omejevali sodelovanje z državo, prvotni sklep pa je bil razveljavljen marca 2015.

Zadnja posodobitev: 11. januar 2024