Časovnica – kibernetska varnost

Ministrice in ministri so 6. junija 2025 sprejeli načrt EU za obvladovanje kibernetskih kriz, ki vsebuje smernice za odziv EU na velike kibernetske incidente ali kibernetske krize.

• EU sprejela načrt za boljše obvladovanje evropskih kibernetskih kriz in incidentov (sporočilo za javnost, 6. junij 2025)

Ministri in ministrice so 2. decembra 2024 sprejeli akt o kibernetski solidarnosti. Cilj novih pravil je okrepiti solidarnost in zmogljivosti EU za odkrivanje kibernetskovarnostnih groženj in incidentov ter pripravo in odzivanje nanje ter okrepiti njeno kibernetsko odpornost.

• Sveženj o kibernetski varnosti: Svet sprejel nova akta za okrepitev zmogljivosti kibernetske varnosti v EU (sporočilo za javnost, 2. december 2024)

Svet je sprejel nov zakonodajni akt o zahtevah glede kibernetske varnosti izdelkov z digitalnimi elementi, katerega cilj je zagotoviti, da so izdelki, kot so povezane domače kamere, hladilniki, televizorji in igrače, varni, preden se dajo na trg.

• Akt o kibernetski odpornosti: Svet sprejel nov zakonodajni akt o varnostnih zahtevah za digitalne izdelke (sporočilo za javnost, 10. oktober 2024)

Svet je sprejel sankcije proti šestim posameznikom, vpletenim v kibernetske napade na informacijske sisteme, povezane s kritično infrastrukturo, kritičnimi državnimi funkcijami, shranjevanjem ali obdelavo tajnih informacij in vladnimi skupinami za odzivanje na izredne razmere v državah članicah.

Med sankcioniranimi so pripadniki skupin Callisto, Armageddon in Wizard Spider.

• Kibernetski napadi: šest oseb dodanih na seznam sankcij EU zaradi zlonamernih kibernetskih dejavnosti proti državam članicam EU in Ukrajini (sporočilo za javnost, 24. junij 2024)

Predstavniki in predstavnice držav članic (Coreper) so dosegli skupno stališče o predlagani zakonodaji v zvezi s horizontalnimi zahtevami glede kibernetske varnosti za izdelke z digitalnimi elementi (akt o kibernetski odpornosti).

S predlaganimi novimi predpisi naj bi zagotovili, da bodo izdelki z digitalnimi elementi, kot so povezane domače kamere, pametni hladilniki, televizorji in igrače, varni, preden bodo dani na enotni trg EU.

• Akt o kibernetski odpornosti: dogovor držav članic o skupnem stališču glede varnostnih zahtev za digitalne izdelke (sporočilo za javnost, 19. julij 2023)

Svet EU in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o skupnem okviru za kibernetsko varnost v institucijah, organih, uradih in agencijah EU.

Dogovor bo pripomogel k izboljšanju njihove odpornosti in zmogljivosti za odzivanje na incidente ter zagotovil skupne standarde in sodelovanje.

Dogovor bo zatem dokončno oblikovan na tehnični ravni ter nato poslan veleposlanikom in veleposlanicam EU v potrditev. Ko ga potrdita Svet in Parlament, ga bosta obe instituciji uradno sprejeli.

• Kibernetska varnost v institucijah, organih, uradih in agencijah EU: Svet in Parlament dosegla začasni dogovor (sporočilo za javnost, 26. junij 2023)

Ker je kibernetski prostor postal prostor strateške konkurence, se v času zaostrovanja geopolitičnih napetosti in čedalje večje odvisnosti od digitalnih tehnologij povečujejo tudi tveganja za varnost in obrambo EU.

V sklepih Sveta o kibernetski obrambi je poudarjeno, da morajo EU in njene države članice:

• dodatno okrepiti svojo odpornost pri soočanju s kibernetskimi grožnjami
• povečati skupno kibernetsko varnost in kibernetsko obrambo pred zlonamernim ravnanjem in agresijo v kibernetskem prostoru

• Kibernetska obramba: v sklepih Sveta je poudarjen pomen dodatne krepitve odpornosti EU pri soočanju s kibernetskimi grožnjami (sporočilo za javnost, 23. maj 2023)

Svet je sprejel zakonodajo za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, da bi dodatno izboljšali odpornost javnega in zasebnega sektorja in EU kot celote ter njihove zmogljivosti za odzivanje na incidente.

Nova direktiva, imenovana direktiva NIS2, bo nadomestila sedanjo direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (direktiva NIS).

• EU sklenila okrepiti kibernetsko varnost in odpornost v Uniji: Svet sprejel novo zakonodajo (sporočilo za javnost, 28. november 2022)

Svet je sprejel stališče o skupnem okviru za kibernetsko varnost v institucijah, organih, uradih in agencijah EU.

Evropska komisija je marca 2022 zaradi povečanega števila izpopolnjenih kibernetskih napadov na javno upravo EU predlagala ukrepe za zagotavljanje visoke skupne ravni kibernetske varnosti.

S temi ukrepi naj bi se z vzpostavitvijo skupnega okvira izboljšala odpornost in zmogljivost za odzivanje na incidente vseh subjektov EU, ki naj bi na tem področju tudi delovali enotneje.

Ker je Svet sprejel svoje stališče, mora o pogajalskem mandatu glasovati še Evropski parlament, preden se bodo lahko začela pogajanja med obema institucijama.

• Kibernetska varnost v institucijah, organih, uradih in agencijah EU: Svet sprejel stališče glede skupnih pravil (sporočilo za javnost, 18. november 2022)

Svet je sprejel sklepe, v katerih je pozval k večji varnosti dobavnih verig EU na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). V sklepih so obravnavane tudi odvisnosti znotraj dobavnih verig IKT. Poziv k ukrepanju je še toliko nujnejši zaradi ruske agresije proti Ukrajini.

Svet v sklepih poziva k prilagoditvi okvirov za javnonaročanje ali pregledneposrednih tujih naložb, vključno z izbirnimi merili, povezanimi s kibernetsko varnostjo. Države članice so Komisijo pozvale, naj izda metodološke smernice, s katerimi bi spodbudili javne naročnike, da se ustrezno osredotočijo na prakse ponudnikov in njihovih podizvajalcev na področju kibernetske varnosti.

V sklepih je navedena obstoječa in prihodnja zakonodaja, specifična za kibernetsko okolje, ki lahko prav tako prispeva k varnosti dobavne verige IKT:

• revidirana direktiva o varnosti omrežij in informacij
• certifikacijske sheme, izdane v okviru, določenem z aktom o kibernetski varnosti
• predlog akta o kibernetski odpornosti

V sklepih je poleg tega predlagana uporaba podpornih mehanizmov za financiranje izgradnje varne digitalne infrastrukture, krepitev skupnega razumevanja in ozaveščenosti ter poglobitev mednarodnega sodelovanja za povečanje varnosti dobavne verige IKT v EU in zunaj nje.

• Svet se je dogovoril o okrepitvi varnosti dobavne verige IKT (sporočilo za javnost, 17. oktober 2022)

V zvezi z agresijo Rusije v Ukrajini in potem, ko je Evropski svet 24. in 25. marca potrdil strateški kompas, je Svet EU v svojih sklepih ponovno poudaril pomen oblikovanja nabora orodij EU za odzivanje na hibridne grožnje.

Ta nabor orodij uvaja okvir za usklajen odziv na hibridne grožnje in kampanje, ki vplivajo na EU in njene partnerje. Združuje vse ustrezne akterje, politike in instrumente za bolj usklajeno preprečevanje učinka hibridnih groženj.

Svet je ponovno poudaril, da so za preprečevanje hibridnih groženj v prvi vrsti odgovorne države članice, in opozoril, da bi morale odločitve o usklajenem odzivu EU na hibridne kampanje:

• imeti cilj, da zaščitijo demokracijo in mednarodno pravo
• biti namenjene doseganju ciljev Unije
• biti sorazmerne z vsako kampanjo
• temeljiti na situacijskem zavedanju
• upoštevati širši kontekst
• spoštovati mednarodno pravo ter varovati temeljne pravice in svoboščine

• Sklepi Sveta o okviru za usklajen odziv EU na hibridne kampanje (sporočilo za javnost, 21. junij 2022)

Svet je odobril sklepe o oblikovanju stališča EU glede kibernetskih vprašanj, ki se nanašajo na splošno trdnost kibernetske varnosti in njeno odpornost na kibernetske grožnje.

EU se lahko z oblikovanjem stališča glede kibernetskih vprašanj bolje bori proti ofenzivnim kibernetskim dejavnostim, uperjenim proti EU in njenim državam članicam. Akterjem, ki si prizadevajo, da bi EU onemogočili varen in odprt dostop do kibernetskega prostora, bi se bilo treba takoj, pa tudi dolgoročno zoperstaviti, med drugim s preprečevanjem groženj in odvračanjem od njih, hkrati pa z izboljšanjem kibernetskih zmožnosti.

Podlaga za sklepe je več zakonov in politik EU, vključno s strateškim kompasom, ki je akcijski načrt EU za okrepitev njene varnostne in obrambne politike do leta 2030.

• Stališče glede kibernetskih vprašanj: Svet odobril sklepe (sporočilo za javnost, 23. maj 2022)

Svet je sklenil, da bo okvir za omejevalne ukrepe proti kibernetskim napadom, ki ogrožajo EU ali njene države članice, podaljšal še za tri leta, in sicer do 18. maja 2025.

EU lahko na podlagi tega okvira uvaja ciljno usmerjene omejevalne ukrepe proti osebam ali subjektom, vpletenim v kibernetske napade, ki imajo občutne posledice in predstavljajo zunanjo grožnjo za EU ali njene države članice.

• Kibernetski napadi: Svet podaljšal režim sankcij (sporočilo za javnost, 16. maj 2022)

Svet in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, da bi dodatno izboljšali odpornost javnega in zasebnega sektorja in EU kot celote ter njihove zmogljivosti za odzivanje na incidente.

Ko bo nova direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (t. i. direktiva NIS2) sprejeta, bo nadomestila sedanjo direktivo na tem področju (direktivo NIS).

Nova zakonodaja bo:

• zagotovila boljše obvladovanje tveganj in incidentov ter sodelovanje
• razširila področje uporabe pravil

• Krepitev kibernetske varnosti in odpornosti po vsej EU – začasni dogovor Sveta in Evropskega parlamenta (sporočilo za javnost, 13. maj 2022)

Svet in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o aktu o digitalni operativni odpornosti (DORA), ki bo zagotovil, da bo lahko finančni sektor v Evropi operativno odporen tudi ob resnih operativnih motnjah.

Akt DORA vzpostavlja regulativni okvir za digitalno operativno odpornost, pri čemer morajo vsa podjetja zagotoviti, da lahko vzdržijo vse vrste motenj in groženj, povezane z IKT, ter se nanje odzovejo in si opomorejo.

EU zaradi vedno večje nevarnosti kibernetskih napadov krepi informacijsko varnost finančnih subjektov, kot so banke, zavarovalnice in investicijska podjetja.

• Digitalne finance: dosežen začasni dogovor o aktu DORA (sporočilo za javnost, 11. maj 2022)

Ministri in ministrice EU, pristojni za telekomunikacije in digitalizacijo, so se 8. in 9. marca 2022 sestali na neformalnem srečanju, ki ga je organiziralo francosko predsedstvo Sveta.

Ministri in ministrice so pozvali k okrepitvi in pospešitvi evropskega sodelovanja na področju kibernetske varnosti, potem ko so se zaradi razmer v Ukrajini povečale ravni kibernetskih groženj in tveganje kibernetskih incidentov v EU. Pozvali so tudi k večjemu obveščanju o tveganjih, ki ogrožajo evropska komunikacijska omrežja in infrastrukturo, ter k oblikovanju priporočil o tem, kako okrepiti njihovo odpornost.

27 ministrov in ministric je sprejelo politično izjavo, namenjeno okrepitvi zmogljivosti EU na področju kibernetske varnosti.

• Neformalno srečanje ministrov in ministric, pristojnih za telekomunikacije (francosko predsedstvo)

Ministri in ministrice EU so se na decembrskem zasedanju Sveta za telekomunikacije dogovorili o „splošnem pristopu“ glede ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v EU v okviru tako imenovane direktive „NIS2“.

Cilj zakonodaje je dodatna izboljšava odpornosti javnega in zasebnega sektorja in EU kot celote ter njihove zmogljivosti za odzivanje na incidente. Njen cilj je odpraviti razlike v zahtevah glede kibernetske varnosti in izvajanju ukrepov za kibernetsko varnost v posameznih državah članicah.

• Krepitev kibernetske varnosti in odpornosti po vsej EU – Svet dosegel dogovor o stališču (sporočilo za javnost, 3. december 2021)
• Svet za promet, telekomunikacije in energijo (zadeve s področja telekomunikacij), 3. december 2021

Svet je sprejel sklepe, v katerih je EU in države članice pozval k nadaljnjemu razvoju okvira EU za krizno upravljanje kibernetske varnosti, pri čemer naj bi med drugim preučile potencial skupne kibernetske enote.

Svet v sklepih poudarja, da je treba utrditi obstoječe mreže in opraviti pregled morebitnih vrzeli pri izmenjavi informacij v posameznih kibernetskih skupnostih in med njimi ter potreb na tem področju. Naslednji korak naj bi bil dogovor o možnih primarnih ciljih in prednostnih nalogah morebitne skupne kibernetske enote.

• Kibernetska varnost: Svet sprejel sklepe o preučitvi potenciala skupne kibernetske enote (sporočilo za javnost, 19. oktober 2021)

Svet je sklenil, da bo okvir za omejevalne ukrepe proti kibernetskim napadom, ki ogrožajo EU ali njene države članice, podaljšal še za eno leto, in sicer do 18. maja 2022.

EU lahko na podlagi tega okvira uvaja ciljno usmerjene omejevalne ukrepe proti osebam ali subjektom, vpletenim v kibernetske napade, ki imajo občutne posledice in predstavljajo zunanjo grožnjo za EU ali njene države članice.

Omejevalni ukrepi se lahko uvedejo tudi kot odziv na kibernetske napade zoper tretje države ali mednarodne organizacije, če se oceni, da so potrebni za doseganje ciljev skupne zunanje in varnostne politike (SZVP).

• Kibernetski napadi: Svet podaljšal okvir za sankcije še za eno leto (sporočilo za javnost, 17. maj 2021)
• Sankcije: kako in kdaj EU sprejme omejevalne ukrepe (ozadje)

Pogajalci Sveta in Evropskega parlamenta so dosegli okvirni dogovor o začasnem ukrepu, ki bo ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev, kot so spletna e-pošta in storitve sporočanja, omogočil, da še naprej odkrivajo, odpravljajo in prijavljajo spolno zlorabo otrok na spletu, vključno s preprečevanjem pridobivanja otrok za spolne namene (angl. grooming), dokler ne bo v veljavi stalna zakonodaja, ki jo je napovedala Evropska komisija.

Dogovor predvideva odstopanje od členov 5(1) in 6(1) direktive o e-zasebnosti, odobriti pa ga mora Svet.

• Boj proti zlorabi otrok na spletu – neuradni dogovor z Evropskim parlamentom o začasnih pravilih (sporočilo za javnost, 29. april 2021)

Da bi okrepila varnost interneta ter drugih kritičnih omrežij in informacijskih sistemov, namerava EU vzpostaviti strokovni center za kibernetsko varnost, ki bo združeval naložbe v raziskave, tehnologijo in industrijski razvoj na področju kibernetske varnosti. Novi organ s sedežem v Bukarešti bo predvsem usmerjal sredstva, povezana s kibernetsko varnostjo, iz programov Obzorje Evropa in Digitalna Evropa.

Ta „Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost“ bo sodeloval z mrežo nacionalnih koordinacijskih centrov, ki jih bodo določile države članice.

Svet je 20. aprila 2021 sprejel uredbo o vzpostavitvi centra in mreže. Temu bo sledilo končno sprejetje v Evropskem parlamentu.

• Zelena luč Sveta za strokovni center za kibernetsko varnost s sedežem v Bukarešti (sporočilo za javnost, 20. april 2021)

Svet je sprejel sklepe o strategiji EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju. To strategijo sta decembra 2020 predstavila Evropska komisija in visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. V njej je začrtan okvir ukrepov EU za zaščito državljanov in podjetij EU pred kibernetskimi grožnjami, spodbujanje varnih informacijskih sistemov ter zaščito globalnega, odprtega, svobodnega in varnega kibernetskega prostora.

V sklepih je zapisano, da je kibernetska varnost bistvena za izgradnjo odporne, zelene in digitalne Evrope. Ključni cilj je doseči strateško avtonomijo ob hkratni ohranitvi odprtega gospodarstva. To vključuje krepitev sposobnosti sprejemanja samostojnih odločitev na področju kibernetske varnosti, da bi okrepili vodilno vlogo EU na digitalnem področju in njene strateške zmogljivosti.

• Svet sprejel sklepe o strategiji EU za kibernetsko varnost (sporočilo za javnost, 22. marec 2021)

Svet je sprejel sklepe, v katerih poziva k okrepljenemu odzivanju na ravni EU na področju preprečevanja hibridnih groženj, vključno z dezinformacijami, in krepitvi odpornosti. Svet je ugotovil, da so nove tehnologije in krize, kot je trenutna pandemija, priložnost za sovražne akterje, da razširijo svoje dejavnosti vmešavanja, kar poleg krize predstavlja dodaten izziv za države članice in institucije EU.

Svet je priznal, da so zaradi pandemije covida-19 EU in njene države članice bolj izpostavljene hibridnim grožnjam. Take grožnje vključujejo pogostejše širjenje dezinformacij in več manipulativnega vmešavanja. Za obravnavanje takih groženj, predvsem zlonamernih kibernetskih dejavnosti, dezinformacij in groženj gospodarski varnosti, je potreben celovit pristop, ki vključuje učinkovito sodelovanje in usklajevanje.

• Svet pozval h krepitvi odpornosti in preprečevanju hibridnih groženj, tudi dezinformacij v okviru pandemije covida-19 (sporočilo za javnost, 15. december 2020)

Pogajalci Sveta in Evropskega parlamenta so danes dosegli začasni dogovor o predlogu za ustanovitev Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov.

Ti dve strukturi bosta skupaj pomagali zaščititi enotni digitalni trg, tudi na področjih, kot so e-trgovina, pametna mobilnost in internet stvari, ter povečali avtonomijo EU na področju kibernetske varnosti.

• Novi strokovni center in mreža za kibernetsko varnost: neformalni dogovor z Evropskim parlamentom (sporočilo za javnost, 14. december 2020)

Predstavnice in predstavniki vlad držav članic EU so za sedež novega Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost izbrali Bukarešto (Romunija).

Strokovni center za kibernetsko varnost bo omogočil boljše usklajevanje raziskav in inovacij na področju kibernetske varnosti v EU. To bo tudi poglavitni instrument EU za združevanje naložb v raziskave, tehnologijo in industrijski razvoj na področju kibernetske varnosti.

Svet je odobril sklepe, v katerih je potrdil povečano uporabo potrošniških izdelkov in industrijskih naprav, povezanih z internetom, ter s tem povezana nova tveganja za zasebnost, varnost informacij in kibernetsko varnost.

V sklepih je izpostavljen pomen ocene dolgoročne potrebe po horizontalni zakonodaji, s katero bi obravnavali vse ustrezne vidike kibernetske varnosti povezanih naprav, kot so razpoložljivost, nedotakljivost in zaupnost.

Povezane naprave, vključno s stroji, senzorji in omrežji, ki sestavljajo internet stvari, pa tudi njihova varnost, bodo imele ključno vlogo pri nadaljnjem oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope.

• Kibernetska varnost povezanih naprav – Svet sprejel sklepe (sporočilo za javnost, 2. december 2020)

Svet je sklenil uvesti omejevalne ukrepe proti šestim posameznikom in trem subjektom, ki so odgovorni za različne kibernetske napade ali so v njih sodelovali. Uvedene sankcije vključujejo prepoved potovanja in zamrznitev premoženja, osebe in subjekti iz EU pa ne smejo zagotoviti sredstev nobenemu, ki je na tem seznamu.

• EU uvedla prve sankcije proti kibernetskim napadom (sporočilo za javnost, 30. julij 2020)

Svet je sprejel sklepe, ki obravnavajo številna vprašanja v zvezi z izvajanjem digitalne strategije EU. V besedilu sta poudarjena vpliv digitalne preobrazbe na boj proti pandemiji in njena ključna vloga pri okrevanju po covidu-19.

V času, ko so kibernetske grožnje in kazniva dejanje vse bolj pogosta in izpopolnjena, je cilj ministrov in ministric EU na področju kibernetske varnosti izboljšati zmogljivosti odzivanja EU ter zaščititi celovitost, varnost in odpornost digitalne infrastrukture, komunikacijskih omrežij in storitev. EU prav tako podpira potrebo po usklajenem pristopu za zmanjšanje tveganj, povezanih s kibernetsko varnostjo, in zagotovitev varne uvedbe tehnologije 5G.

• Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope – Svet sprejel sklepe (sporočilo za javnost, 9. junij 2020)

Coreper je 3. junija 2020 sprejel nov mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom o predlagani uredbi o ustanovitvi evropskega strokovnega centra za kibernetsko varnost in mreže koordinacijskih centrov. Zdaj mora hrvaško predsedstvo z glavnim pogajalcem Parlamenta preveriti možnosti za organizacijo trialoga.

Predsedstvo je predstavilo tudi stanje izvajanja nabora orodij EU za varnost omrežij 5G.

• Videoseja ministrov in ministric za telekomunikacije, 5. junij 2020

Sklepi Sveta o tehnologiji 5G obravnavajo posledice za evropsko gospodarstvo in potrebo po zmanjšanju varnostnih tveganj.

Ministri in ministrice EU so poudarili, da bodo omrežja 5G del ključne infrastrukture za vzdrževanje bistvenih družbenih in gospodarskih funkcij.

• Pomen in varnostna tveganja tehnologije 5G: Svet sprejel sklepe (sporočilo za javnost, 3. december 2019)

Svet je vzpostavil okvir, ki EU omogoča uvedbo ciljno usmerjenih omejevalnih ukrepov za odvračanje od kibernetskih napadov, ki pomenijo zunanjo grožnjoEU ali njenim državam članicam.

Natančneje, ta sklep EU prvič omogoča, da naloži sankcije osebam ali subjektom, ki:

• so odgovorni za kibernetske napade ali poskuse kibernetskih napadov
• zagotavljajo finančno, tehnično ali materialno podporo za take napade
• so kako drugače vpleteni

Sankcije se lahko naložijo tudi osebam ali subjektom, ki so z njimi povezani.

Ta okvir se uporablja tudi pri kibernetskih napadih zoper države nečlanice EU ali mednarodne organizacije, kadar se omejevalni ukrepi zdijo potrebni za doseganje ciljev skupne zunanje in varnostne politike.

• Kibernetski napadi: Svet lahko zdaj naloži sankcije (sporočilo za javnost, 17. maj 2019)

Svet je 9. aprila 2019 sprejel uredbo, imenovano tudi Akt o kibernetski varnosti, ki vzpostavlja:

• sistem vseevropskih certifikacijskih shem
• Agencijo EU za kibernetsko varnost, ki bo nasledila obstoječo Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA)

• Z dogovorom Sveta o skupni certifikacijski shemi in okrepljeni agenciji do večje kibernetske odpornosti EU (sporočilo za javnost, 19. december 2018)

Veleposlaniki in veleposlanice pri EU so predsedstvu Sveta podelili mandat za začetek pogovorov z Evropskim parlamentom o združevanju strokovnega znanja in izkušenj na področju kibernetske varnosti.

Pogajanja bodo osredotočena na dve pobudi:

• ustanovitev vodilne baze znanja za kibernetsko varnost, imenovane Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost
• vzpostavitev mreže nacionalnih koordinacijskih centrov

• Združevanje in mreženje strokovnega znanja EU o kibernetski varnosti: Svet sprejel dogovor o stališču glede centrov za kibernetsko varnost (sporočilo za javnost, 13. marec 2019)

Odobritev predlaganega Akta o kibernetski varnosti Evropski uniji utira pot za uvedbo vseevropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost in utrditev stalne Agencije EU za kibernetsko varnost.

Začasni dogovor o novi zakonodaji sta predsedstvo in Evropski parlament dosegla 10. decembra.

Za naprave, povezane z internetom, bo kmalu na voljo vseevropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost, ki bo potrošnikom omogočala sprejemanje bolj ozaveščenih odločitev, podjetjem pa olajšala trženje pametnih proizvodov po vsej Evropi.

• Z dogovorom Sveta o skupni certifikacijski shemi in okrepljeni agenciji do večje kibernetske odpornosti EU (sporočilo za javnost, 19. december 2018)

Države članice EU vse bolj razvijajo sodelovanje pri kibernetski obrambi, da bi okrepile svoje zmogljivosti.

Da bi dosegle ta cilj, je Svet danes sprejel posodobljeni okvir politike EU za kibernetsko obrambo.

Posodobitev bo EU omogočila upoštevanje varnostnih izzivov, ki so se spreminjali, odkar je bil leta 2014 sprejet prvotni okvir. V okviru so določena prednostna področja kibernetske obrambe in opredeljene vloge njenih akterjev.

Evropski svet je na zadnjem zasedanju 18. oktobra 2018 pozval k sprejetju ukrepov za okrepitev kibernetske varnosti v EU.

Voditelji in voditeljice EU so imeli v mislih zlasti omejevalne ukrepe za onemogočanje kibernetskih napadov in odzivanje nanje.

• Kibernetska obramba: Svet posodobil okvir politike (19. november 2018)

Voditelji in voditeljice EU so pozvali k nadaljnji okrepitvi odvračanja hibridnih, kibernetskih, pa tudi kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih groženj ter odpornosti in odzivanja nanje.

Tako so se odločili zaradi kibernetskih napadov na Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW) v Haagu.

Evropski svet je tudi pozval, naj se pogajanja o vseh predlogih na področju kibernetske varnosti zaključijo pred koncem zakonodajnega obdobja v aprilu 2019.

• Sklepi Evropskega sveta, 18. oktober 2018

Svet je začel pogajanja z Evropskim parlamentom, da bi pred koncem leta dosegli dogovor o Aktu o kibernetski varnosti. Splošni pristop glede tega predloga je bil sprejet 8. junija.

Akt o kibernetski varnosti naj bi okrepil kibernetsko odpornost z vzpostavitvijo vseevropskega certifikacijskega okvira za proizvode, storitve in postopke IKT. Nadgradil bi tudi obstoječo Agencijo EU za varnost omrežij in informacij (ENISA).

• EU vzpostavlja skupni okvir za certificiranje kibernetske varnosti in krepi svojo agencijo: Svet sprejel dogovor o stališču (sporočilo za javnost, 8. junij 2018)

Svet je sprejel sklepe o zlonamernih kibernetskih dejavnostih, v katerih je poudaril pomen globalnega, odprtega, svobodnega, stabilnega in varnega kibernetskega prostora, kjer so dosledno spoštovane človekove pravice in temeljne svoboščine.

Svet je resno zaskrbljen, ker so se države nečlanice EU in nedržavni akterji pri uresničevanju svojih ciljev vse bolj sposobni in pripravljeni zatekati k zlonamernim kibernetskim dejavnostim. EU bo še naprej skušala okrepiti svoje zmogljivosti za zoperstavljanje kibernetskim grožnjam.

• Zlonamerne kibernetske dejavnosti: Svet sprejel sklepe (16. april 2018)

Institucije EU so naredile pomemben korak k okrepitvi sodelovanja v boju proti kibernetskim napadom.

Z medinstitucionalnim dogovorom je bila ustanovljena stalna skupina za odzivanje na računalniške grožnje (CERT-EU), ki bo delala za vse institucije, organe in agencije EU.

Skupina CERT-EU bo zagotavljala usklajeno odzivanje EU na kibernetske napade zoper njene institucije.

• Institucije EU okrepile sodelovanje pri preprečevanju kibernetskih napadov (sporočilo za javnost, 20. december 2017)

Svet sprejel dogovor o pripravi akcijskega načrta za reformo kibernetske varnosti v EU.

Ministri in ministrice so poudarili, da je varen splet ključnega pomena za evropske državljane in državljanke ter podjetja.

• Svet za telekomunikacije, 24. oktober 2017

Ministri EU za pravosodje so razpravljali o nadaljnjem izboljšanju kazenskega pravosodja v kibernetskem prostoru. Sprejeli so dvoje sklepov, ki opredeljujejo praktične ukrepe za izboljšanje sodelovanja in časovni načrt za nadaljnje ukrepanje.

• sklepi o izboljšanju kazenskega pravosodja v kibernetskem prostoru
• sklepi o evropski pravosodni mreži za kibernetsko kriminaliteto

• Boj proti kriminalnim dejavnostim v kibernetskem prostoru: dogovor Sveta o praktičnih ukrepih in naslednjih korakih (9. junij 2016)