"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za promet, telekomunikacije in energijo (telekomunikacije), 3. december 2021
Glavni rezultati
Pravila na področju kibernetske varnosti za celotno EU
Svet je dosegel dogovor o stališču (splošni pristop) glede predlaganih ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v EU.
Cilj predloga je, da bi se dodatno izboljšala odpornost javnega in zasebnega sektorja ter EU kot celote, pa tudi njihove zmogljivosti za odzivanje na incidente. Nova direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov, imenovana „NIS2“, bo po sprejetju nadomestila sedanja tozadevna pravila (tj. direktivo NIS).
Nova direktiva NIS bo imela ključno vlogo pri krepitvi kibernetske varnosti v našem vse bolj digitaliziranem svetu, kjer lahko kibernetske grožnje tako kot še nikoli doslej vplivajo na družbo, gospodarstvo in demokracijo. Pokazala bo tudi, da ima Evropska unija vodilno vlogo na področju zakonodaje o kibernetski varnosti.
Boštjan Koritnik, slovenski minister za javno upravo
Svet se je seznanil z napredkom v zvezi s predlaganim aktom o umetni inteligenci. Namen osnutka uredbe je na celotnem eontnem trgu spodbujati razvoj in uvajanje varne in zakonite umetne inteligence, ki spoštuje temeljne pravice.
Akt o umetni inteligenci je že od začetka ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva in s tem prelomnim in kompleksnim predlogom smo se intenzivno ukvarjali. Naš cilj je bil doseči čim večji napredek in vesel sem, da smo uspešno pripravili prvi delni kompromisni predlog. Vsebina, ki jo zajema naš predlog, vključno s področjem uporabe, opredelitvami pojmov in zahtevami za aplikacije umetne inteligence z visokim tveganjem, je še posebej pomembna, saj močno vpliva na celotno besedilo. Na podlagi prvih odzivov bi rekel, da gremo v pravo smer, in zdaj bo moralo to pomembno delo nadaljevati prihodnje predsedstvo.
Boštjan Koritnik, slovenski minister za javno upravo
Svet je opravil orientacijsko razpravo o digitalnih pravicah in načelih.
Ta razprava bo podlaga za Komisijo pri končnem oblikovanju predloga medinstitucionalne izjave o tej temi, kot je napovedala v svojem sporočilu „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“. Cilj digitalnih načel bo bolje obveščati ljudi, ki so dejavni v digitalnem okolju, hkrati pa zagotoviti referenco za oblikovalce politik in digitalne operaterje.
Današnja razprava je pokazala, da ima lahko evropska izjava o digitalnih pravicah in načelih jasno vrednost, ko gre za oblikovanje nadaljnjih korakov za digitalno desetletje EU. To bi moral biti tudi prvi korak pri določanju svetovnega merila uspešnosti skupaj s tistimi partnerji, ki sprejemajo demokratične vrednote EU.
Mark Boris Andrijanič, slovenski minister, pristojen za digitalno preobrazbo
Ministri in ministrice so med razpravo izrazili močno podporo za slovesno medinstitucionalno izjavo o digitalnih pravicah in načelih, v kateri bi bilo jasno poudarjeno, da so enake temeljne pravice enako veljavne tako na spletu kot zunaj spleta.
Ministri in ministrice menijo, da bi morala izjava odražati ključne evropske vrednote, vključno z na človeka osredotočeno, vključujočo in trajnostno digitalno preobrazbo, pravno državo in načelom, da nihče ne sme biti zapostavljen.
Morebitna načela, ki bi jih bilo treba vključiti v izjavo, bi lahko vključevala spodbujanje dostopa do zanesljive in cenovno dostopne povezljivosti ter odprtega, pravičnega, varnega in zaupanja vrednega spletnega okolja. Številni ministri in ministrice so poudarili pomen izboljšanja digitalne pismenosti, ozaveščenosti in opolnomočenja ter potrebo po zaščiti otrok.
Več jih je poudarilo, da bi bilo treba v izjavi upoštevati obstoječe izjave in mednarodne sporazume. Lahko bi služila tudi kot referenca za podobno misleče mednarodne partnerje.
Komisija je obljubila, da bo dokončno oblikovala predlog izjave in ga čim prej predstavila pod prihodnjim predsedstvom.
Svet se je seznanil z napredkom v zvezi s predlagano uredbo o evropski digitalni identiteti.
Cilj predloga je vzpostaviti enoten, interoperabilen in varen okvir za evropsko digitalno identiteto, ki bi bil na voljo vsem državljanom, rezidentom in podjetjem v EU. Nove evropske denarnice za digitalno identiteto bi vsem Evropejcem omogočile dostop do spletnih storitev brez uporabe zasebnih metod identifikacije ali brez nepotrebne izmenjave osebnih podatkov.
Ministri in ministrice so ocenili napredek v zvezi s predlaganim sklepom o vzpostavitvi programa politike za leto 2030 „Pot v digitalno desetletje“.
Cilj predloga je, da bi digitalizacija postala gonilo gospodarske rasti in socialne blaginje v Evropi, in sicer z okrepitvijo vodilnega položaja EU na digitalnem področju ter krepitvijo vloge državljanov in podjetij. Predlog določa specifične digitalne cilje, ki naj bi jih EU kot celota dosegla do konca desetletja, kot je bilo prvič navedeno v sporočilu o digitalnem kompasu.
Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo o stanju razprav o veljavnih zakonodajnih aktih.
Akt o upravljanju podatkov
Predsedstvo je 30. novembra 2021 doseglo politični dogovor z Evropskim parlamentom o predlaganem aktu o upravljanju podatkov. Predsedstvo namerava na seji 15. decembra dogovorjeno besedilo predložiti predstavnikom in predstavnicam držav članic v odobritev.
Cilj revidirane uredbe o gostovanju je zagotoviti, da se lahko mobilno gostovanje brez pribitkov nadaljuje tudi po prenehanju veljavnosti veljavnih pravil o gostovanju 30. junija 2022. Predsedstvo upa, da bo dogovor z Evropskim parlamentom dosežen na naslednjem tristranskem srečanju, ki bo predvidoma 8. decembra 2021.
Posodobljena pravila za zasebnost elektronskih komunikacij (e-zasebnost)
Slovensko predsedstvo je 18. novembra 2021 organiziralo drugi trialog z Evropskim parlamentom o predlogu o e-zasebnosti. S tem je bil dosežen napredek na področju pravice končnih uporabnikov do nadzora elektronskih komunikacij, izvrševanja in pravnih sredstev ter delegiranih in izvedbenih aktov. Predsedstvo bo nadaljevalo delo z Evropskim parlamentom na tehnični ravni, dokler ne bo zadeve predalo prihodnjemu predsedstvu.
Tudi v okviru točke pod „Razno“ je luksemburška delegacija ministrom in ministricam poročala o rezultatih ministrskega srečanjaD9+ (digitalno napredne države EU), ki je bilo 27. oktobra 2021 v Luxembourgu in katerega osrednja tema sta bila digitalni in zeleni prehod.
Litovska delegacija je poročala o skupnem delovnem dokumentu o digitalnih prednostnih nalogah EU v okviru volitev Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) leta 2022.
Kot zadnjo točko je prihodnje francosko predsedstvo predstavilo svoj delovni program za prvo polovico leta 2022.
Nova direktiva NIS bo imela ključno vlogo pri krepitvi kibernetske varnosti v našem vse bolj digitaliziranem svetu, kjer lahko kibernetske grožnje tako kot še nikoli doslej vplivajo na družbo, gospodarstvo in demokracijo. Pokazala bo tudi, da ima Evropska unija vodilno vlogo na področju zakonodaje o kibernetski varnosti.
Današnja razprava je pokazala, da ima lahko evropska izjava o digitalnih pravicah in načelih jasno vrednost, ko gre za oblikovanje nadaljnjih korakov za digitalno desetletje EU. To bi moral biti tudi prvi korak pri določanju svetovnega merila uspešnosti skupaj s tistimi partnerji, ki sprejemajo demokratične vrednote EU.