Strateške smernice za pravosodje in notranje zadeve
V Lizbonski pogodbi je določeno, da mora biti Evropska unija območje svobode, varnosti in pravice, kjer se dosledno spoštujejo temeljne pravice. Evropski svet mora v ta namen določiti strateške smernice za zakonodajno in operativno načrtovanje na tem območju. Smernice zajemajo vidike, kot so pravna država, temeljne pravice, nadzor na mejah, migracijska in azilna politika, policijsko in pravosodno sodelovanje ter digitalizacija pravosodja.
Trenutno stanje
Svet namerava na zasedanju 12. in 13. marca 2020 razpravljati o strateških smernicah na področju svobode, varnosti in pravice, da bi jih lahko potrdili pred marčevskim zasedanjem Evropskega sveta.
Smernice zagotavljajo okvir za izvajanje strateške agende za obdobje 2019–2024, ki jo je Evropski svet sprejel junija 2019, in vključujejo štiri temeljne elemente:
- vrednote in pravno državo
- medsebojno zaupanje
- varovanje našega skupnega evropskega prostora
- obvladovanje novih tehnologij in umetne inteligence
Strateške smernice od leta 2014
Evropski svet je junija 2014 določil strateške smernice za območje svobode, varnosti in pravice v prihodnjih letih. Te so usklajene s prednostnimi nalogami iz strateške agende za EU, ki je bila prav tako sprejeta junija. V smernicah se upošteva napredek, dosežen na podlagi stockholmskega programa, tj. večletnega programa za pravosodje in notranje zadeve za obdobje 2010–2014.
Vmesni pregled njihovega izvajanja je bil opravljen leta 2017.
Podrobneje
EU se je po sprejetju Lizbonske pogodbe osredotočila na pripravo zakonodaje, s katero bo vzpostavljen trden pravni okvir za pravosodje in notranje zadeve. Po sprejetju strateških smernic junija 2014 se je zdaj usmerila na izvajanje in konsolidacijo obstoječih pravnih instrumentov in politik. V strateških smernicah je zato izpostavljena potreba po:
- doslednem in učinkovitem izvajanju sprejetih ukrepov
- intenzivnejšem sodelovanju
- večji vlogi agencij EU
- iskanju možnosti uporabe novih tehnologij
Evropski svet je izpostavil še potrebo po boljši povezanosti notranjih in zunanjih politik EU. Nekatera globalna vprašanja, kot so priseljevanje in azil, boj proti terorizmu in varstvo osebnih podatkov, je treba obravnavati tako znotraj EU kot v odnosih s tretjimi državami.
Poleg teh splošnih vidikov so v strateških smernicah podrobneje opredeljene glavne prednostne naloge na različnih področjih pravosodja in notranjih zadev.
1. Varstvo in spodbujanje spoštovanja temeljnih pravic
Uredba o varstvu podatkov (Infografika)
EU mora zagotoviti varstvo in spoštovanje temeljnih pravic tako znotraj kot zunaj svojih meja. Med temi pravicami je bila posebna pozornost namenjena varstvu podatkov. Eden od ciljev strateških smernic s tega področja je bilo sprejetje splošnega okvira za varstvo podatkov. Ta novi okvir je začel veljati maja 2016.
2. Priseljevanje, azil in meje
Glavni cilji na tem področju so bili:
- čim bolj izkoristiti prednosti, ki jih EU lahko prinese zakonito priseljevanje
- zagotoviti zaščito tistim, ki jo potrebujejo
- preprečevati nezakonito priseljevanje ter izgubo življenj migrantov, ki skušajo priti v Evropo
Pri tem je treba upoštevati načeli solidarnosti in pravične porazdelitve odgovornosti.
Zakonito priseljevanje
Za obvladovanje izziva, ki ga pomeni starajoče se prebivalstvo, mora Evropa ostati privlačna destinacija za nadarjene in kar najbolj izkoristiti prednosti, ki jih prinaša zakonito priseljevanje. Strateške smernice vsebujejo poziv k razpravi s poslovno skupnostjo in drugimi socialnimi partnerji, ki bo podkrepljena s sprejetjem usklajenih in učinkovitih predpisov ter aktivnimi politikami vključevanja v državah članicah.
Azil
EU se je zavezala zagotavljanju mednarodne zaščite, zato potrebuje močno evropsko azilno politiko. Ena od glavnih prednostnih nalog iz strateških smernic je bil prenos in izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema. Prosilci za azil bodo tako v vsaki državi EU deležni enakih postopkovnih jamstev in zaščite.
Evropski svet je pozval tudi k okrepitvi vloge Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), tj. agencije EU, zadolžene za krepitev sodelovanja in zagotavljanje podpore državam članicam na področju azila.
Nezakonito priseljevanje
Strateške smernice v zvezi z nezakonitim priseljevanjem vsebujejo poziv k ukrepom za odpravo temeljnih vzrokov tega pojava in za zajezitev migracijskih tokov. Pri tem je ključno sodelovanje z državami izvora priseljencev in tranzitnimi državami. Sodelovanje na področju priseljevanja je opredeljeno v globalnem pristopu k vprašanju migracij in mobilnosti, ki je okvir EU za dialog in sodelovanje z državami izvora, tranzitnimi državami in ciljnimi državami, ki niso članice EU.
Glavni cilji, ki jih je v zvezi z nezakonitim priseljevanjem določil Evropski svet, so bili:
- okrepitev in razširitev regionalnih programov zaščite
- odločno spoprijemanje s tihotapljenjem ljudi in trgovine z njimi
- oblikovanje učinkovite skupne politike vračanja
Meje in vizumi
Ker na notranjih mejah ni nadzora in se število potnikov, ki prihajajo v EU, povečuje, je treba zagotoviti učinkovite in posodobljene postopke upravljanja naših skupnih zunanjih meja. Evropski svet je pozval k:
- stroškovno učinkoviti posodobitvi upravljanja meja
- okrepitvi pomoči, ki jo zagotavljata Frontex in novi Evropski sistem varovanja meja (Eurosur)
- preučitvi možnosti vzpostavitve evropskega sistema mejnih straž
- posodobitvi skupne vizumske politike
3. Varnost: zatiranje kriminala in terorizma
Strateške smernice na področju boja proti terorizmu ter hudemu in organiziranemu kriminalu vsebujejo poziv k:
- uporabi vseh instrumentov pravosodnega in policijskega sodelovanja
- okrepitvi vlog Europola in Eurojusta
To pa bi bilo treba podkrepiti:
- s pregledom strategije notranje varnosti
- z razvojem celostnega pristopa h kibernetski varnosti in kibernetski kriminaliteti
- s preprečevanjem radikalizacije in ekstremizma ter odzivanjem na problematiko tujih borcev
4. Pravosodno sodelovanje
Evropski svet je poudaril, da je treba vzpostaviti resnično evropsko območje pravice, na katerem se spoštujejo različni pravni sistemi in se krepi vzajemno zaupanje v pravosodne sisteme drugih držav. Med glavnimi področji ukrepanja so:
- spodbujanje doslednosti in jasnosti zakonodaje EU
- poenostavitev dostopa do pravosodja
- okrepitev pravic obtožencev in večja zaščita žrtev
- okrepitev vzajemnega priznavanja odločb in sodb
- napredek pri pogajanjih o Evropskem javnem tožilstvu
- lajšanje čezmejnih dejavnosti, operativnega sodelovanja in usposabljanja
5. Prosto gibanje
Evropski svet je znova izpostavil potrebo po varstvu pravice državljanov EU do prostega gibanja, prebivanja in dela v drugih državah članicah, ob hkratnem preprečevanju morebitnih zlorab ali goljufivih zahtevkov.