Skip to content

Kako EU upravlja migracijske tokove

EU je sprejela več pravil za upravljanje zakonitih migracijskih tokov, obravnavanje prošenj za azil ter vračanje migrantov in migrantk brez urejenega statusa.

Privabljanje spretnosti in talentov

Evropska komisija je 27. aprila 2022 predstavila sporočilo, v katerem je opredelila pristop k novi in trajnostni politiki EU na področju zakonitih migracij, s katerim naj bi privabili znanja, spretnosti in talente, ki jih EU potrebuje za spoprijemanje s pomanjkanjem delovne sile, ter se odzvali na demografske spremembe v Evropi.

Istega dne je Komisija predstavila tudi predloga za posodobitev direktive o enotnem dovoljenju in direktive o rezidentih za daljši čas.

Nabor talentov

EU vzpostavlja vseevropsko platformo „nabor talentov“. Nabor talentov EU bi lahko povečal prepoznavnost EU in delodajalcem v EU omogočil boljši dostop do državljanov in državljank tretjih s posebnimi spretnostmi. To bo prva vseevropska platforma, katere cilj bo olajšati in pospešiti mednarodno zaposlovanje v deficitarnih poklicih po vsej EU.

Cilja platforme sta:

  • povezati iskalce in iskalke zaposlitve iz tretjih držav z delodajalci s sedežem v EU
  • prispevati k odpravljanju kritičnega pomanjkanja na domačem trgu dela EU

Komu je namenjena?

  • iskalcem in iskalkam zaposlitve iz tretjih držav
  • delodajalcem v Evropi, zlasti v sektorjih, ki se soočajo s pomanjkanjem
  • zainteresirane države članice se lahko pridružijo prostovoljno

Svet se je junija 2024 dogovoril o pogajalskem mandatu za nabor talentov EU. Pogajanja med danskim predsedstvom in Evropskim parlamentom so se zaključila novembra 2025. Svet je marca 2026 dal zeleno luč za vzpostavitev nabora talentov EU.

Enotno dovoljenje

Cilj predloga za pregled direktive o enotnem dovoljenju je nadaljnja racionalizacija tega postopka, da bi države članice lažje privabile spretnosti in talente iz tretjih držav. S predlogom se prav tako krepi zaščita delovnih migrantov in migrantk pred izkoriščanjem in neenako obravnavo.

Cilj predlagane direktive je določiti:

  • enotni postopek obravnavanja vloge za kombinirano dovoljenje za delo in prebivanje
  • jamstvo za skupne pravice upravičenih državljanov in državljank tretjih držav na podlagi enakega obravnavanja z državljani in državljankami države članice, ki izda enotno dovoljenje
  • hitrejša obravnava vloge
  • možnost, da imetniki in imetnice enotnega dovoljenja zamenjajo delodajalca
  • jasna pravila, ki se uporabljajo, če imetnik oziroma imetnica enotnega dovoljenja postane brezposelna

Svet je 8. junija 2023 sprejel splošni pristop. Svet in Evropski parlament sta se 20. decembra začasno dogovorila o posodobitvi postopka za izdajo enotnega dovoljenja. Svet je direktivo o enotnem dovoljenju sprejel 12. aprila 2024.

Rezidenti za daljši čas

Cilj predloga Komisije iz septembra 2020, ki je tudi del širšega svežnja o zakonitih migracijah, je:

  • ustvariti resničen status rezidenta EU za daljši čas
  • okrepiti pravico rezidentov za daljši čas do gibanja in dela v drugih državah članicah

Predlog direktive določa pogoje, pod katerimi lahko državljani in državljanke tretjih držav, ki zakonito in neprekinjeno prebivajo v državi članici vsaj pet let, pridobijo dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas ali dovoljenje EU za stalno prebivanje.

Za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas bodo veljali določeni pogoji, kot so:

  • prosilci in prosilke iz tretjih držav morajo predložiti dokazila o stalnih in rednih sredstvih, ki zadoščajo za vzdrževanje njih samih in njihovih družinskih članov ter za zdravstveno zavarovanje
  • države članice lahko od državljanov in državljank tretjih držav zahtevajo tudi, da izpolnjujejo pogoje za integracijo

Države članice EU so se 23. novembra 2023 dogovorile o pogajalskem mandatu za posodobitev te direktive.

Visoko usposobljeni delavci in delavke

Svet je 7. oktobra 2021 sprejel revidirano direktivo o modri karti. Gre za nova pravila, s katerimi se dodatno harmonizirajo pogoji za vstop in prebivanje visokokvalificiranih delavcev in delavk iz tretjih držav ter povečuje privlačnost modre karte EU.

Cilj tega sistema za sprejem na ravni EU je privabiti in zadržati visoko usposobljene delavce in delavke, predvsem v sektorjih, ki se soočajo s pomanjkanjem strokovnega znanja, zlasti tako, da se:

  • določijo bolj vključujoča merila za sprejem
  • omogoča lažja mobilnost znotraj EU
  • olajša združitev družin
  • poenostavijo postopki za odobrene delodajalce
  • zagotovi, da bo trg dela zelo dostopen

Države članice bodo lahko vzporedno s sistemom modre karte EU ohranile nacionalne sisteme za visokokvalificirane delavce in delavke. Vendar bo s temi novimi pravili uvedenih več določb, s katerimi bo zagotovljeno, da imetniki in imetnice modre karte EU in njihove družine ne bodo v slabšem položaju kot imetniki in imetnice nacionalnih dovoljenj.

Direktiva o modri karti EU je bila prvič sprejeta leta 2009. Leta 2016 je Komisija predlagala, da se zadevna pravila reformirajo.

Izkaznica z oznako „modra karta“ z zastavo EU in nekaterimi abstraktnimi ilustracijami.
Modra karta EU: privabljanje talentov (Infografika)

Modra karta EU: privabljanje talentov (Infografika)

Preselitev

Preselitev beguncem in begunkam, ki potrebujejo zaščito, omogoča, da v EU vstopijo zakonito in varno, ne da bi za to morali tvegati življenje na nevarnih poteh.

EU od leta 2015 sponzorira uspešne programe za preselitev, s pomočjo katerih je več kot 98 000 najranljivejših oseb, ki so potrebovale mednarodno zaščito, našlo zatočišče v Evropski uniji. Države EU pred začetkom izvajanja vsakega programa za preselitev napovejo svoje zaveze glede števila beguncev in begunk, ki jih nameravajo sprejeti.

Program za obdobje 2021–2022 je poleg zavez za preselitev prvič vključeval tudi zaveze za humanitarni sprejem. Če upoštevamo še programe za humanitarni sprejem, so države članice EU doslej ponudile zaščito približno 130 000 osebam:

  • 19 455 v obdobju 2015–2017, kar ustreza 86 % vseh zavez
  • 45 570 v obdobju 2018–2019, kar ustreza 91 % vseh zavez
  • 24 656 v obdobju 2020–2021, kar ustreza 72 % vseh zavez
  • 33 800 v obdobju 2021–2022 (skoraj 5 000 oseb v okviru programov za preselitev in 28 800 oseb v okviru programov za humanitarni sprejem)

Obdobje izvajanja sheme 2020–2021 je bilo podaljšano zaradi izbruha koronavirusa. Zaveze držav članic glede preselitve in humanitarnega sprejema so se izpolnjevale tudi v letu 2022.

Evropska komisija je julija 2022 države članice pozvala, naj sporočijo zaveze za preselitev in humanitarni sprejem za obdobje 2023–2025, in sicer:

  • zaveze za leto 2023
  • napoved zavez za obdobje 2024–2025 (kolikor je mogoče)

Preselitev pa niso omogočili samo zadevni programi: več kot 37 300 oseb je bilo namreč preseljenih na podlagi izjave EU in Turčije iz leta 2016.

Evropska komisija je leta 2016 predlagala uredbo o vzpostavitvi okvira EU za preselitev, da bi tistim, ki potrebujejo mednarodno zaščito, zagotovila varne in zakonite poti do nje. EU bo tako z ad hoc programov za preselitev prešla na stabilnejši okvir, ki bo trajnejši in bolj predvidljiv.

Drugi zakoniti migracijski tokovi

Študenti in študentke ter raziskovalci in raziskovalke

Leta 2016 je EU sprejela direktivo, ki določa pogoje za vstop in prebivanje državljanov in državljank tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev in učenk ali izobraževalnih projektov ter dela varuhov in varušk au pair.

Gre za pravila, ki pripomorejo k:

  • promociji EU kot svetovnega središča odličnosti
  • napredku EU v globalni tekmi za nadarjene in vodilni položaj
  • povečanju splošne konkurenčnosti in stopnje rasti EU
  • spodbujanju ustvarjanja in pridobivanja znanja in spretnosti
  • razvoju solidarnosti in močnejši socialni koheziji
  • vzajemnemu bogatenju in poznavanju drugih kultur

Poleg tega EU mobilnost študentov in študentk, raziskovalcev in raziskovalk ter podjetnikov in podjetnic spodbuja v okviru programa Erasmus+, za katerega je predviden proračun 26,2 milijarde EUR. To je skoraj dvakrat več kot za predhodni program (2014–2020). Program za obdobje 2021–2027 je zelo osredotočen na socialno vključenost, zeleni in digitalni prehod ter spodbujanje udeležbe mladih v demokratičnem življenju.

Sezonski delavci in delavke

Gospodarstvo EU potrebuje veliko sezonskih delavcev in delavk iz držav zunaj EU, saj se sooča z vse večjim pomanjkanjem delovne sile.

Svet in Parlament sta leta 2014 sprejela direktivo o sezonskih delavcih. V njej so navedeni pogoji, pod katerimi lahko državljani in državljanke tretjih držav kot sezonski delavci in delavke vstopijo v EU in v njej bivajo.

Gre za pravila, ki pripomorejo k:

  • harmonizaciji in poenostavitvi sprejema v državah članicah
  • zaščiti sezonskih delavcev in delavk iz tretjih držav pred izkoriščanjem in neustreznimi delovnimi pogoji
  • reševanju problema sezonskih delavcev in delavk iz tretjih držav, ki v EU bivajo brez urejenega statusa

Premestitve znotraj podjetja

Svet in Parlament sta leta 2014 sprejela direktivo o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja.

Zahvaljujoč novim pravilom lahko državljani in državljanke tretjih držav zaprosijo za sprejem v EU kot vodstveni delavci in delavke, kot strokovnjaki in strokovnjakinje ali kot zaposleni in zaposlene na usposabljanju v okviru premestitev znotraj podjetja.

Združitev družine

Institut združitve družine dopušča, da se tistim, ki zakonito prebivajo v EU, lahko pridružijo tudi družinski člani in članice. Tako se državljanom in državljankam tretjih držav pomaga, da se bolje vključujejo v družbo.

Pravila EU o združitvi družine so določena v direktivi o pravici do združitve družine, ki zajema skupna pravila za uveljavljanje pravice do združitve družine v EU (z izjemo Irske in Danske).

  • Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

    EN

Prosilci in prosilke za azil

Skupni evropski azilni sistem določa skupne minimalne standarde za obravnavanje prosilcev in prosilk za azil. V praksi prosilci in prosilke za azil niso obravnavani enotno, stopnja ugodno rešenih prošenj pa se med državami članicami razlikuje.

Zaradi tega se številni prosilci in prosilke za azil podajo na pot po EU v želji, da bi našli državo, kjer bi bilo najugodneje zaprositi za azil. Ta pojav je znan kot „azilni šoping“.

Z migracijsko krizo se je ta problem še povečal in postalo je očitno, da je treba izboljšati harmonizacijo azilnih postopkov in standardov.

V infografiki je pregled prosilcev za azil v EU med letoma 1990 in 2022.
Prošnje za azil v EU (Infografika)

Prošnje za azil v EU (Infografika)

Politika vračanja in sporazumi o ponovnem sprejemu

Politika vračanja EU temelji na direktivi o vračanju. V njej so navedena jasna, pregledna in pravična pravila o vračanju državljanov in državljank tretjih držav, ki so nezakonito navzoči v EU.

Obenem je poudarjeno, da je treba s tretjimi državami skleniti sporazume o ponovnem sprejemu. Ti sporazumi so ključnega pomena za izvajanje politike vračanja EU, saj določajo pravila za vračanje oseb, ki nezakonito prebivajo v EU, v njihovo izvorno državo.

EU se s tretjimi državami pogaja in z njimi sklepa sporazume o ponovnem sprejemu. Mandat za pogajanja o teh sporazumih z določenimi tretjimi državami Komisiji podeli Svet.

EU je sklenila 18 sporazumov o ponovnem sprejemu. Določbe o vračanju migrantov in migrantk brez urejenega statusa v njihovo izvorno državo vsebuje tudi Sporazum iz Cotonouja (okvir EU za odnose z 79 afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami).

Poleg sporazumov o ponovnem sprejemu je EU z nekaterimi tretjimi državami sklenila tudi dogovore o vračanju z istim ciljem. Evropski svet in Svet redno poudarjata, da je treba okrepiti in izboljšati učinkovitost politike EU na področju vračanja in ponovnega sprejema, in sicer z doslednim izvajanjem obstoječih sporazumov o ponovnem sprejemu in dogovorov o vračanju ter s sklenitvijo novih dogovorov.

Komisija je septembra 2018 predlagala reformo skupnih pravil EU o vračanju. S predlaganimi spremembami naj bi zagotovili, da bi bila sedanja pravila učinkovitejša. Svet je 7. junija 2019 dosegel dogovor glede stališča o novih pravilih za izboljšanje učinkovitosti vračanja.

Svet se je decembra 2025 dogovoril o stališču glede novih pravil EU, s katerimi bi postopki vračanja za osebe, ki nimajo zakonite pravice do prebivanja v EU, postali hitrejši, enostavnejši in učinkovitejši. Predlagana uredba uvaja skupne postopke na ravni EU, jasnejše obveznosti za povratnike in možnost vzpostavitve vozlišč za vračanje v tretjih državah, kar bo okrepilo sodelovanje in izboljšalo učinkovito izvrševanje odločb o vrnitvi.

Svet in Evropski parlament sta junija 2026 dosegla dogovor o novi zakonodaji EU, ki utira pot hitrejšim in učinkovitejšim postopkom vračanja po vsej EU. Dogovor dopolnjuje pakt o migracijah in azilu ter podpira njegovo učinkovito izvajanje.

Področja

Zadnja posodobitev: 30. marec 2025