Krepitev zunanjih meja EU

Evropska agencija za mejno in obalno stražo

Evropska agencija za mejno in obalno stražo (znana kot Frontex) je začela delovati oktobra 2016, potem ko so septembra 2015 voditeljice in voditelji EU pozvali k okrepitvi kontrol na zunanjih mejah.

Agencija se je prej imenovala Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah. Ime je bilo spremenjeno, da bi upoštevali njen širši mandat.

Agencija skrbno nadzoruje zunanje meje EU. Poleg tega z državami članicami sodeluje pri hitrem odkrivanju in obravnavanju varnostnih groženj na zunanjih mejah.

Evropska mejna in obalna straža pomaga pri:

učinkovitejšem upravljanju migracij
zagotavljanju večje notranje varnosti v EU
varovanju načela prostega gibanja oseb

Novembra 2019 je EU sprejela uredbo za okrepitev vloge agencije. Uredba, znana kot uredba o agenciji Frontex, določa:

integrirano upravljanje meja
večjo vlogo agencije pri obravnavanju vrnitev
ustanovitev stalne enote s 6 500 zaposlenimi do leta 2021 in 10 000 zaposlenimi do leta 2027

Sodelovanje s tretjimi državami

Upravljanje meja: sporazumi s tretjimi državami

Opisno besedilo

* Ta zemljevid ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Pogajanja o sporazumih o statusu so bila končana z naslednjimi državami (sporazumi že veljajo ali so pred podpisom):

Albanijo (podpisan nov okrepljeni sporazum)
Bosno in Hercegovino (o novem okrepljenem sporazumu potekajo pogajanja)
Moldavijo (sporazum velja od 1. novembra 2022)
Črno goro (podpisan nov okrepljeni sporazum, ki se začasno uporablja od 1. julija 2023)
Republiko Severno Makedonijo (sporazum velja od 1. aprila 2023)
Srbijo (sporazum, ki velja od 1. maja 2021, in nov okrepljeni sporazum, o katerem potekajo pogajanja)

Evropska mejna in obalna straža lahko namesti skupine in izvaja skupne operacije na ozemlju sosednjih držav, pod pogojem, da je pred tem sklenjen sporazum o statusu med Evropsko unijo in zadevno državo.

Sodelovanje s tretjimi državami je pomemben element koncepta evropskega integriranega upravljanja mej.

Pogajanja o sporazumih o statusu so bila doslej končana z naslednjimi državami (sporazumi že veljajo ali so pred podpisom):

Albanijo
Bosno in Hercegovino
Moldavijo
Črno goro
Severno Makedonijo
Srbijo

Trenutno potekajo ponovna pogajanja o sporazumih o statusu z Bosno in Hercegovino, Črno goro in Srbijo, da bi v celoti izkoristili okrepljeno vlogo agencije Frontex v skladu z uredbo o agenciji Frontex iz leta 2019.

Začela so se pogajanja za sklenitev sporazumov o statusu z Mavretanijo in Senegalom.

Schengenski informacijski sistem

Schengenski informacijski sistem (SIS) pomaga pri ohranjanju notranje varnosti v schengenskih državah, kjer na notranjih mejah ni kontrol.

Organi pregona v EU uporabljajo schengenski informacijski sistem za vnos ali preverjanje razpisov ukrepov za iskane ali pogrešane osebe ali predmete. SIS vsebuje skoraj 86,5 milijona razpisov ukrepov, v letu 2022 pa so organi vanj vpogledali skoraj 35-milijonkrat na dan.

SIS obenem zagotavlja navodila organom o tem, kako ukrepati, kadar je oseba ali predmet najden, na primer pri:

prijetju iskane osebe
zaščiti ranljive pogrešane osebe
zasegu nezakonitega ali ukradenega predmeta

EU je novembra 2018 sprejela nova pravila za nadgradnjo schengenskega informacijskega sistema.

Posodobljena različica je začela delovati marca 2023 in vključuje:

nove kategorije razpisov ukrepov
biometrične podatke, kot so odtisi dlani
prstne sledi
evidence DNK za pogrešane osebe

Vizumski informacijski sistem

Vizumski informacijski sistem (VIS) je podatkovna zbirka, namenjena lažjemu vodenju postopka za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje. Organom za vizume, meje, azil in migracije pomaga pri preverjanju državljanov tretjih držav, ki za potovanje na schengensko območje potrebujejo vizum za kratkoročno bivanje.

Organi lahko od leta 2011 uporabljajo VIS za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov za identifikacijo oseb ter preprečevanje kraje in zlorabe identitete.

EU je maja 2021 posodobila uredbo VIS, da bi se odzvala na spreminjajoče se migracijske in varnostne izzive. Novi cilji:

dodatno okrepiti varnost postopka za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje
vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje vključiti v isto podatkovno zbirko
zagotoviti interoperabilnost med VIS ter drugimi ustreznimi sistemi in podatkovnimi zbirkami EU

Sistem vstopa/izstopa

Svet je uredbo o sistemu vstopa/izstopa sprejel novembra 2017.

Svet in Evropski parlament sta se maja 2025 dogovorila o začasnem dogovoru, ki državam članicam omogoča postopno uvedbo digitalnega sistema vstopa/izstopa za upravljanje meja v obdobju šestih mesecev.

V sistemu se bodo beležile informacije o vstopu, izstopu ali zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav, ki prečkajo zunanje meje schengenskega območja.

Postopna uvedba sistema vstopa/izstopa bo državam članicam omogočila, da izkoristijo sistem, mejnim organom in prometnemu sektorju pa zagotovila dovolj časa za prilagoditev. V uredbi so upoštevane različne potrebe držav članic.

Novi sistem bodo gradile države članice skupaj z agencijo eu-LISA, agencijo EU, odgovorno za obsežne informacijske sisteme s področja svobode, varnosti in pravice, ter v sodelovanju z Evropsko komisijo in agencijo Frontex

Sistem vstopa/izstopa bo pripomogel k:

zmanjšanju zamud pri mejnem nadzoru in izboljšanju njihove kakovosti, saj bo sistem samodejno izračunal obdobje dovoljenega bivanja posameznih potnikov
sistematičnemu in zanesljivemu odkrivanju oseb, ki prekoračijo obdobje dovoljenega bivanja
okrepitvi notranje varnosti in boja proti terorizmu in drugim hudim kaznivim dejanjem, saj bodo imeli organi kazenskega pregona dostop do podatkov o preteklih potovanjih

Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve

Svet je septembra 2018 sprejel uredbo o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS). Ta sistem informacijske tehnologije se bo uporabljal za predhodno preverjanje potnikov, ki so oproščeni vizumske obveznosti in ki jim bo po potrebi zavrnjena odobritev potovanja.

Podoben bo obstoječim sistemom, ki jih na primer uporabljajo ZDA, Kanada in Avstralija, ter bo med drugim pripomogel k:

boljši notranji varnosti
učinkovitejšemu preprečevanju nezakonitega priseljevanja
zmanjšanju tveganj za javno zdravje in manjšim čakalnim vrstam na mejah

Sistem ETIAS bo razvila agencija eu-LISA, ki upravlja obsežne informacijske sisteme s področja svobode, varnosti in pravice.

Sistem ETIAS bo začel delovati v zadnjem četrtletju leta 2026.