Akt o kritičnih surovinah: Svet sprejel pogajalsko stališče

Svet je danes sprejel stališče (v nadaljnjem besedilu: pogajalski mandat) o predlagani uredbi o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami, bolje znane kot akt o kritičnih surovinah. S to uredbo se izkoriščajo prednosti enotnega trga in partnerstev za diverzifikacijo dobavnih verig kritičnih surovin, ki so trenutno odvisne od uvoza iz peščice tretjih držav.

S stališčem Sveta se povečuje raven ambicij za reciklirane in predelane surovine, krepijo trajnostna merila, prilagaja postopek za izdajo dovoljenj in preučuje obveznosti držav članic, da zagotovijo upoštevanje različnih razmer v njih.

Kar zadeva surovine, je usoda Evrope večinoma v rokah manjšega števila tretjih držav. Z aktom o surovinah želimo znova pridobiti našo avtonomijo na resnično evropski način: s trajnostnim pridobivanjem mineralov, recikliranjem, kolikor je to mogoče, in partnerskim sodelovanjem s podobno mislečimi tretjimi državami za spodbujanje njihovega razvoja in trajnostnosti ob hkratnem zagotavljanju naših dobavnih verig.

Ebba Busch, švedska ministrica za energijo, podjetništvo in industrijo ter podpredsednica vlade

Zagotavljanje oskrbe doma in v tujini

Predlagana uredba preučuje notranjo in zunanjo razsežnost tega vprašanja, da se zagotovi oskrba s surovinami, ki so ključne za naše gospodarstvo ter zlasti za zeleni in digitalni prehod. V predlogu Komisije so določeni štirje cilji za povečanje prispevka evropskih surovin:

• vsaj 10 % letne porabe EU izhaja iz pridobivanja v EU
• vsaj 40 % letne porabe EU izhaja iz predelave v EU
• vsaj 15 % letne porabe EU izhaja iz domačega recikliranja
• največ 65 % letne porabe vsake strateške surovine v Uniji v kateri koli zadevni fazi predelave izhaja iz ene same tretje države

Za dosego teh ciljev je v uredbi določen seznam 34 kritičnih surovin, vključno s 16 surovinami, ki med drugim veljajo za strateško pomembne, in več ukrepov za zmanjšanje tveganj sedanje odvisnosti. Med temi ukrepi so poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za projekte, ki veljajo za strateške, z določenimi nacionalnimi kontaktnimi točkami, analiza tveganja, načrti držav članic za raziskovanje, naložbe v raziskave, inovacije in spretnosti ter varstvo okolja s spodbujanjem krožnosti in trajnostnostjo surovin.

Na svetovni ravni uredba opredeljuje ukrepe za diverzifikacijo uvoza kritičnih surovin. Ti vključujejo krepitev sodelovanja in vzpostavljanje partnerstev z zanesljivimi državami za spodbujanje njihovega razvoja ob hkratnem zagotavljanju dobavnih verig za Evropo.

Z uredbo se ustanavlja svetovalni organ, tj. Evropski odbor za kritične surovine, ki bo Komisiji svetoval pri izbiri strateških projektov in drugih vidikih uredbe.

Stališče Sveta

Svet se sicer strinja s cilji predloga Komisije, vendar predlaga vrsto izboljšav, da bi se upoštevale različne razmere v državah članicah. S stališčem se zlasti

• viša raven ambicij glede zmogljivosti za predelavo in recikliranje: s 40 % na 50 % za predelavo in s 15 % na 20 % za recikliranje
• boksit, aluminijev oksid in aluminij dodajajo kot strateške surovine in kritični materiali
• poziva k pogostejšemu posodabljanju seznama kritičnih in strateških surovin (vsaj vsaka tri leta namesto vsaka štiri leta)
• krepijo nacionalni ukrepi za trajnostnost in krožnost, kot so:
  • povečanje ponovne uporabe proizvodov z velikim potencialom za predelavo surovin
  • spodbujanje predelave sekundarnih kritičnih surovin iz odpadkov
  • opredelitev objektov za ravnanje z rudarskimi odpadki, v katerih je mogoče predelati sekundarne surovine
  • spodbujanje pridobivanja magnetov iz izrabljenih izdelkov
• ob ustreznem upoštevanju različnih upravnih sistemov posameznih držav lahko države članice določijo eno ali več kontaktnih točk (na primer v regijah), vendar bi morale predlagateljem projektov pomagati pri opredelitvi teh določenih kontaktnih točk na namenski spletni strani
• olajšuje postopke za izdajo dovoljenj za strateške projekte
• države članice, ki nimajo ustreznih geoloških pogojev in ki to dokažejo, izključijo iz obveznosti izvajanja nacionalnih raziskovalnih programov
• zagotavlja nemoteno delovanje notranjega trga s strožjimi obveznostmi spremljanja konkurence in prosti pretok surovin
• pojasnjuje vloga odbora za kritične surovine in se jo bolje uskladi z drugimi podobnimi organi (tj. odborom akta o čipih). S stališčem se tudi ustanavlja podskupina v okviru odbora, ki bo razpravljala o vprašanjih, povezanih z javnim poznavanjem projektov v zvezi s kritičnimi surovinami in njihovo javno podporo, in druga podskupina, ki bo razpravljala o ukrepih za spodbujanje krožnosti, učinkovite rabe virov in nadomeščanja kritičnih surovin.

Naslednji koraki

Danes dogovorjeni mandat pomeni formalizacijo pogajalskega stališča Sveta. Predsedstvu Sveta daje mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki se bodo začela takoj, ko bo Parlament sprejel svoje stališče.

• Predlog Komisije
• Pogajalski mandat

  Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:

  EN