Akt o kritičnih surovinah

Zakaj je potreben akt EU o kritičnih surovinah

Povpraševanje EU po navadnih kovinah, baterijskih materialih, redkih zemljah in drugih naj bi se eksponentno povečalo, saj EU opušča fosilna goriva in prehaja na čiste energetske sisteme, ki zahtevajo več mineralov.

Za zeleni prehod EU bo treba vzpostaviti lokalno proizvodnjo baterij, sončnih panelov, trajnih magnetov in drugih čistih tehnologij. Za zadovoljitev ustreznega povpraševanja bo potreben obsežen dostop do cele vrste surovin.

Poleg tega so kritične surovine za EU pomembne za:

industrijske vrednostne verige

neenergetske surovine so povezane z vsemi industrijami v vseh fazah dobavne verige

strateške tehnologije, na primer na področju vesolja in obrambe

tehnološki napredek in večja kakovost življenja sta odvisna od različnega in vedno večjega števila surovin

podnebje, energija in okolje

za čisto tehnologijo so potrebne surovine, ki so nenadomestljive v sončnih panelih, vetrnih turbinah, električnih vozilih in energetsko učinkoviti razsvetljavi

Lokalna proizvodnja je ključna za prenovo energetskih sistemov in sistemov mobilnosti EU, ki jo deloma spodbujata načrt REPowerEU in cilji EU glede emisij za avtomobilsko industrijo do leta 2035.

Akt EU o kritičnih surovinah

Svet je marca 2024 sprejel evropski akt o kritičnih surovinah, saj naj bi se povpraševanje po redkih zemljah v prihodnjih letih eksponentno povečalo.

Kritične surovine so surovine velikega gospodarskega pomena za EU, v zvezi s katerimi obstaja veliko tveganje motenj pri oskrbi zaradi koncentracije njihovih virov ter pomanjkanja dobrih in cenovno dostopnih nadomestkov.

Cilji akta so:

• povečati in diverzificirati oskrbo EU s kritičnimi surovinami
• spodbujati krožnost, tudi recikliranje
• podpirati raziskave in inovacije na področju učinkovite rabe virov in nadomeščanja kritičnih surovin

Nova pravila bodo okrepila tudi strateško avtonomijo Evrope.

• Strateška avtonomija: Svet dokončno odobril akt o kritičnih surovinah (sporočilo za javnost, 18. marec 2024)

Kaj so surovine in za kaj se uporabljajo

Kovine, minerali in naravni materiali so del našega vsakdanjega življenja. Tiste surovine, ki so gospodarsko najpomembnejše in pri katerih je tveganje pri oskrbi veliko, se imenujejo kritične surovine.

Kritične surovine so bistvene za delovanje in celovitost najrazličnejših industrijskih ekosistemov.

34 kritičnih surovin

Nekateri sektorji imajo še poseben strateški pomen za cilje EU na področju energije iz obnovljivih virov ter za digitalne, vesoljske in obrambne cilje.

Pripravljen je bil poseben seznam strateških surovin (*) (glej spodaj 17 temno rumeno obarvanih strateških surovin), izbranih med 34 opredeljenimi kritičnimi surovinami, v zvezi z materiali, katerih oskrba naj bi po pričakovanjih eksponentno naraščala in s kompleksnimi zahtevami proizvodnje, zaradi česar obstaja večje tveganje težav pri njihovi oskrbi.

Ta seznam se bo redno pregledoval.

*Strateške surovine v težkih elementih redke zemlje in lahkih elementih redke zemlje: Nd, Pr, Tb, Dy, Gd, Sm in Ce

Za kaj se uporabljajo kritične surovine?

Kritične surovine se uporabljajo povsod. Brez kritičnih surovin večina delov družbe ne bi mogla delovati, saj jih najdemo v številnih vsakdanjih napravah in proizvodih, ki so bistveni za gospodarstvo vsake države članice, kot so pametni telefoni, električni avtomobili, vetrne turbine, rastlinska gnojila ali zrakoplovi.

tehnologija za vibriranje telefonov = volfram

električna vozila = litij, kobalt in nikelj

vetrne turbine = bor

Geopolitika pridobivanja kritičnih surovin

Kritične surovine se večinoma pridobivajo zunaj EU. Čeprav EU ne bo nikoli samozadostna, si prizadeva za diverzifikacijo oskrbe.

Trenutno je EU pri nekaterih kritičnih surovinah odvisna le od ene same države:

• Kitajska zagotavlja 100 % oskrbe EU s težkimi elementi redke zemlje
• Turčija zagotavlja 99 % oskrbe z borom v EU
• Južna Afrika zadovoljuje 71 % potreb EU po platini

Od leta 2024 so omejitve izvoza elementov redke zemlje in drugih kritičnih surovin iz tretjih držav povečale nujnost strategije EU za diverzifikacijo.

Kitajska je na primer v zadnjih treh letih sprejela vrsto ukrepov za nadzor izvoza, ki vključujejo kritične surovine, kot so galij, volfram, bizmut in redke zemlje, pa tudi končne izdelke, kot so baterije, ali opremo, povezano s predelavo elementov redkih zemelj.

Hkrati so ostali svetovni akterji okrepili ukrepe za zagotovitev dostopa svoje industrije do kritičnih surovin, in sicer s financiranjem projektov s področja kritičnih surovin in diverzifikacijo oskrbe prek partnerstev.

Glavni dobavitelji kritičnih surovin v EU:

Krepitev samozadostnosti

EU je za zmanjšanje odvisnosti od tretjih držav pri dostopu do kritičnih surovin za leto 2030 določila naslednje cilje:

vsaj 10 % letne porabe EU naj bi bilo pokrite s pridobivanjem v EU

vsaj 40 % letne porabe EU naj bi bilo pokrite s predelavo v EU

vsaj 25 % letne porabe EU naj bi bilo pokrite z domačim recikliranjem

ena sama tretja država naj bi pokrivala največ 65 % letne porabe vsake strateške surovine v EU v kateri koli zadevni fazi predelave

V ta namen EU krepi trgovinske ukrepe, ki vključujejo:

• klub za kritične surovine za vse podobno misleče države, ki so pripravljene okrepiti svetovne dobavne verige
• krepitev Svetovne trgovinske organizacije
• razširitev mreže sporazumov o spodbujanju trajnostnih naložb in sporazumov o prosti trgovini
• okrepitev izvrševanja v boju proti nepoštenim trgovinskim praksam

Strateški projekti

Za lažje doseganje teh ciljev je Komisija leta 2025 v okviru akta o kritičnih surovinah odobrila 60 strateških projektov, ki se izvajajo v 13 državah članicah EU in 13 tretjih državah.

Projekti vključujejo 14 od 17 strateških surovin in zajemajo celotno vrednostno verigo, tj. od pridobivanja in predelave do recikliranja.

Prednostna naloga je zmanjšanje odvisnosti, s poudarkom na najranljivejših dobavnih verigah. Odvisnost od ene same države pri pridobivanju redkih zemelj naj bi se zaradi izvajanja izbranih projektov na primer zmanjšala s 95 % na 42 %.

Odvisnost EU od galija, ki je ključnega pomena za polprevodnike in obrambno industrijo, se bo zmanjšala z 71 % na 17 %, medtem ko bi lahko EU za germanij do leta 2030 dosegla popolno neodvisnost oskrbe.

• Izbrani strateški projekti (Evropska komisija)

Krepitev zanesljivosti oskrbe in krožnosti

Komisija je 3. decembra 2025 sprejela akcijski načrt RESourceEU za pospešitev in okrepitev prizadevanj za zagotovitev oskrbe EU s kritičnimi surovinami za ključne industrijske sektorje (kot so avtomobilska industrija, umetna inteligenca in obramba) glede na povečano geopolitizacijo takih materialov.

V načrtu so predlagane ciljno usmerjene spremembe akta o kritičnih surovinah za izboljšanje krožnosti, da bi se povečala zmogljivost recikliranja in okrepil sekundarni trg kritičnih surovin, zlasti v zvezi s trajnimi magneti.

Stališče Sveta, sprejeto 4. marca 2026, podpira predlagane spremembe in:

• od Komisije zahteva, da uradno obvesti države članice in upravne odbore podjetij v primeru kakršnih koli tveganj za zanesljivost oskrbe s kritičnimi surovinami
• pojasnjuje pristojnost Komisije, da predlaga ukrepe za zmanjšanje tveganja
• dovoljuje uporabo potnih listov izdelkov za izpolnitev obveznosti obveščanja glede trajnih magnetov

• Surovine: Svet sprejel stališče za okrepitev zanesljivosti oskrbe in krožnosti industrije EU (sporočilo za javnost, 4. marec 2026)
• Uredba o spremembi akta o kritičnih surovinah, predlog Komisije

Akcijski načrt RESourceEU uvaja tudi več novih instrumentov, med drugim:

• evropski center za kritične surovine
• usklajen pristop k ustvarjanju zalog
• mehanizem za skupno nabavo prek platforme za surovine

• Akcijski načrt RESourceEU, sporočilo Komisije

Povpraševanje v prihodnosti

S ciljem EU, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 %, je Evropa odgovorno na poti, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna.

Za to bo treba izvesti dvojni prehod, in sicer razogljičenje energetskega sistema in zagotovitev avtonomije z dostopom do kritičnih surovin in njihovim preoblikovanjem.

Povpraševanje po materialih v Evropski uniji (scenarij velikega povpraševanja):

Podatki predstavljajo napovedano povpraševanje po kritičnih surovinah za pet strateških sektorjev EU: obnovljivi viri energije, električna mobilnost (e-mobilnost), industrija, informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) ter letalska in vesoljska industrija ter obramba.

Glej tudi