Ekološko kmetovanje
Pri ekološkem kmetovanju se hrana proizvaja z naravnimi metodami, ki le omejeno vplivajo na okolje. EU želi, da bi do leta 2030 četrtina njenih kmetijskih zemljišč bila ekoloških, za uresničitev tega cilja pa je določila jasna pravila.
Kaj je ekološko kmetovanje?
Ekološko kmetovanje je kmetijska metoda, pri kateri se uporabljajo naravni postopki in snovi, ki imajo omejen vpliv na okolje in podnebje. Cilji takega kmetovanja so:
- podpiranje biotske raznovrstnosti
- zagotavljanje visokih standardov glede dobrobiti živali
- spodbujanje lokalne proizvodnje
- ohranjanje redkih in avtohtonih pasem
Da bi to dosegli, ekološki okvir EU določa stroge standarde.
Ključne prakse
omejitev uporabe sintetičnih pesticidov in gnojil
prepoved gensko spremenjenih organizmov (GSO)
kolobarjenje za ohranjanje zdravja tal
dostop do površin na prostem in ekološka krma za živali
Cilj 25-odstotnega deleža ekoloških kmetijskih zemljišč do leta 2030
EU si prizadeva, da bi se do leta 2030 za ekološko kmetovanje uporabljala četrtina kmetijskih zemljišč.
Hitra rast ekološkega kmetovanja
Med letoma 2012 in 2022 se je delež ekoloških kmetijskih zemljišč v EU povečal za 79 %, in sicer z 9,5 milijona hektarjev na 16,9 milijona hektarjev.
Diagram, na katerem so navedeni odstotni deleži ekoloških zemljišč znotraj skupne površine kmetijskih zemljiščih v letih 2012 in 2022 ter ciljno vrednostjo za leto 2030.
Prvi stolpec na levi strani predstavlja vrednost za 2012. Je temno zelene barve in razmeroma nizek, z vrednostjo 6 %. Drugi stolpec v sredini predstavlja leto 2022. Tudi ta je temno zelene barve, z vrednostjo 11 % pa je opazno višji od stolpca za leto 2012.
Tretji stolpec na desni označuje cilj za leto 2030. Je svetlo zelene barve, z vrednostjo 25 % pa je bistveno višji od ostalih dveh.
Ta rast je tesno povezana z večjim povpraševanjem potrošnikov in boljšo prepoznavnostjo ekološkega logotipa EU. Prodaja ekoloških proizvodov na drobno v EU je leta 2022 presegla 45 milijard EUR, ekološki logotip EU pa je zdaj najbolj znan logotip za živila v Evropi.
Pravila EU za ekološko kmetovanje
Glavni zakonodajni akt EU o ekološki pridelavi – Uredba 2018/848 – se uporablja od leta 2022. V tej uredbi so določeni visoki standardi glede pridelave, predelave in označevanja ekološke hrane, namenjena pa je tudi zagotavljanju poštene konkurence in vzpostavljanju zaupanja potrošnikov.
Ključni elementi:
- proizvodne metode, s katerimi se omejuje uporaba sintetičnih pesticidov in gnojil, varujeta rodovitnost tal in biotska raznovrstnost ter skrbno uporabljajo energija in ostali viri
- stroga pravila glede dobrobiti živali, kot je dostop do površin na prostem in pogoji, pri katerih se upošteva naravno vedenje živali
- jasno označevanje z ekološkim logotipom EU na vseh predpakiranih ekoloških živilih, pridelanih v EU, in zaščitena uporaba izrazov, kot sta „bio“ in „eko“
- letni nadzor za vsakega izvajalca v dobavni verigi, od kmeta do trgovca na drobno, ki ga izvajajo pooblaščeni nadzorni organi
- skupinsko certificiranje, da so lahko mali kmetje certificirani skupaj, kar zmanjšuje stroške in upravno breme
Podpora ekološkemu kmetovanju je vključena v skupno kmetijsko politiko EU (SKP). Na podlagi strateških načrtov SKP je približno 19 milijard EUR dodeljenih podpori ekološkemu kmetovanju v EU. Za vsak hektar ekološkega zemljišča je dodeljenih povprečno 148 EUR posebne podpore na leto. To je znesek, ki ga kmetje prejemajo poleg morebitne druge dohodkovne podpore.
Evropska komisija je marca 2021 predstavila akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave v EU.
Ministri in ministrice EU so julija 2021 sprejeli dogovor o sklepih Sveta o akcijskem načrtu in poudarili, da bo ekološko kmetovanje pripomoglo k bolj trajnostnemu evropskemu kmetijstvu, ustvarilo delovna mesta in zagotovilo dohodke.
Poudarili so tudi, da je treba doseči ravnotežje med povpraševanjem in ponudbo, upoštevati razmere v posameznih državah EU ter da morajo biti javni in zasebni deležniki vključeni v prizadevanja za uresničitev ciljev akcijskega načrta.
Preprostejša in jasnejša pravila EU o ekološkem kmetovanju
EU posodablja uredbo o ekološki pridelavi, da bi:
- poenostavili in natančno določili pravila
- povečali zaupanje v ekološki logotip EU
- zmanjšali upravno breme, zlasti za male izvajalce dejavnosti
- trgovanje s ključnimi partnerji zunaj EU potekalo nemoteno
Evropska komisija je decembra 2025 predlagala ciljno usmerjene spremembe, tudi glede uvoženih ekoloških proizvodov in označevanja, malih izvajalcev dejavnosti in kmetov, proizvodov za čiščenje in razkuževanje ter pravil živinoreje in akvakulture.
S spremembami naj bi se neposredni upravni stroški zmanjšali za 47,8 milijona EUR na leto – 45,9 milijona EUR naj bi prihranili kmetje in drugi izvajalci dejavnosti, 1,9 milijona EUR pa uprava.
Predstavniki vlad držav EU v Posebnem odboru za kmetijstvo (POK) so 11. maja 2026 sprejeli dogovor o skupnem stališču za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. Odbor je odgovoren za pripravo dela Sveta v zvezi z vsem, kar je povezano s skupno kmetijsko politiko.
Svet in Parlament se morata dogovoriti o končnem besedilu, preden se lahko nova pravila o ekološki pridelavi začnejo uporabljati v praksi.
Uvoženi ekološki proizvodi in označevanje
Za ekološke proizvode, uvožene iz držav, ki niso članice EU, bi se lahko še naprej uporabljali izrazi, kot je „ekološki“, če bodo njihova pravila glede ekološkega kmetovanja priznana kot enakovredna standardom EU. Vendar bi lahko ekološki logotip EU uporabljali le, če bodo izpolnjevali dodatne zahteve, na primer glede žive prsti, dobrobiti živali in metod predelave.
Ekološka pravila 11 držav, ki niso članice EU, med katerimi so Argentina, Kanada, Nova Zelandija in Združene države Amerike, so priznana kot enakovredna standardom EU, vendar se to priznanje izteče 31. decembra 2026. Da bi se izognili motnjam v trgovini, bi se njihovo priznanje podaljšalo do 31. decembra 2036.
Mali izvajalci dejavnosti in kmetje
Mali izvajalci dejavnosti, ki potrošnikom neposredno prodajajo nepakirane ekološke proizvode, kot sta nepakirano sadje in zelenjava, in mali spletni trgovci na drobno s predpakiranimi ekološkimi proizvodi ne bi potrebovali certifikata, če njihova prodaja ne presega 10 000 kg na leto ali če njihov promet v petih letih v povprečju ne presega 40 000 EUR na leto.
Olajšalo bi se tudi skupinsko certificiranje za male kmete.
Proizvodi za čiščenje in razkuževanje
Ekološkim predelovalcem bi omogočili več prožnosti pri vsakodnevnem čiščenju in razkuževanju. Dovoljeno bi jim bilo uporabljati standardne proizvode, ki so na voljo na trgu, namesto da so omejeni na seznam proizvodov, ki jih odobri Evropska komisija.
Živinoreja in akvakultura
Z reformo bi uvedli najnižjo starost ob zakolu za ekološke prepelice.
Pravila glede dostopa perutnine do površin na prostem bi se spremenila, tako da bi mlade ptice do teh površin dostopale šele, ko bi imele dovolj perja za uravnavanje telesne temperature.
Proces prehoda s konvencionalnega na ekološko kmetovanje bi poenostavili in uskladili po vsej EU.
Za kopenske rejne živali in akvakulturo bi uskladili določbe o karenci po uporabi veterinarskih zdravil, preden se lahko proizvodi prodajajo kot ekološki.
Za več podrobnosti
Ekologizacija kmetijstva
O skupni kmetijski politiki
Nove genomske tehnike za žlahtnjenje rastlin
Zadnja posodobitev: 23. julij 2026