Podrobnosti glede izvoza žita iz Ukrajine
Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je bil izvoz žita iz Ukrajine močno prizadet. Ruska vojaška plovila so več kot štiri mesece blokirala ukrajinska pristanišča v Črnem morju.
Med julijem 2022 in julijem 2023 so se Združeni narodi, Turčija in Rusija dogovorili, da se omogoči izvoz prek varnega pomorskega humanitarnega koridorja v Črnem morju (črnomorska pobuda za žito).Med izvajanjem pobude je iz treh ukrajinskih pristanišč (Čornomorsk, Odesa in Južni/Pivdeni) iz Ukrajine izplulo več kot 1000 ladij, polnih žita in drugih živil.
17. julija 2023 je Rusija napovedala, da bo opustila črnomorsko pobudo za žito.
Kaj je bilo izvoženo v okviru črnomorske pobude za žito?
Do julija 2023 je bilo v okviru črnomorske pobude za žito izvoženih skoraj 33 milijonov ton žita in drugih živil.
Več kot 50 % tovora je bilo koruze, ki jo je na začetku vojne najbolj prizadela blokada ukrajinskih skladišč žita. Treba jo je bilo hitro prepeljati, da bi bilo dovolj prostora za pšenico iz poletne žetve.
Kaj je bilo izvoženo v okviru črnomorske pobude za žito?
V tortnem grafikonu so prikazani deleži različnih žit, izvoženih v okviru črnomorske pobude za žito (zaokroženo):
- koruza: 51 %
- pšenica: 27 %
- proizvodi iz sončnic: 11 %
- drugo: 10 %
Kam se je prevažalo ukrajinsko žito?
65 % pšenice, izvožene v okviru črnomorske pobude za žito, je prispelo v države v razvoju. Izvoz koruze v države v razvoju je bil skoraj enak izvozu v razvite države.
Delež izvoza žita glede na raven blaginje namembnih držav
Na dveh tortnih grafikonih je prikazano, kam sta namenjeni pšenica in koruza, izvoženi v okviru črnomorske pobude za žito.
65 % pšenice je bilo izvožene v države v razvoju, 35 % pa v razvite države.
Pri koruzi sta bila deleža skoraj izenačena: 51 % koruze je bilo izvožene v države v razvoju, 49 % pa v razvite države.
Tudi Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP – največja humanitarna organizacija na svetu) je prevažal pšenico iz črnomorskih pristanišč. Julija 2023 je ta program kupil 80 % svojih zalog žit v Ukrajini, v primerjavi s 50 % pred vojno. Med izvajanjem pobude je bilo iz ukrajinskih pristanišč odpeljanih 725 000 ton pšenice v Etiopijo, Jemen, Afganistan, Sudan, Somalijo, Kenijo in Džibuti.
Delež izvoza po blagu in glede na raven blaginje namembnih držav
Na aluvialnem grafikonu so prikazani deleži posameznih vrst žita, izvoženih prek črnomorske pobude za žito, po namembnih krajih.
Delež pšenice, izvožene v države v razvoju, je znašal 17,6 % celotnega izvoza žit, delež pšenice, prepeljane v razvite države, pa 9,5 %.
Delež koruze, izvožene v države v razvoju, je znašal 26,4 % celotnega izvoza žit, delež koruze, prepeljane v razvite države, pa 24,5 %.
Delež proizvodov iz sončnic, izvoženih v države v razvoju, je znašal 9,2 % celotnega izvoza žit, delež proizvodov, izvoženih v razvite države, pa 2,2 %.
EU je pomembna svetovna proizvajalka in izvoznica pšenice. Ocenjuje se, da je EU v tržnem letu 2022/23 izvozila približno 31 milijonov ton pšenice. Med namembnimi državami so Alžirija, Maroko, Egipt, Pakistan in Nigerija.
Kako so se cene hrane spremenile zaradi vojne?
Zaradi invazije Rusije v Ukrajini so se znatno zvišale cene hrane na svetovnih trgih. Še posebej močno so se zvišale cene žita.
K znižanju cen so znatno pripomogli solidarnostni koridorji (poti, ki jih je EU vzpostavila za pomoč Ukrajini pri izvozu kmetijskih in drugih proizvodov) ter črnomorska pobuda za žito.
Na črtnem grafikonu je prikazano, kako so se spreminjale cene žita in pšenice med januarjem 2021 in aprilom 2023 na podlagi indeksov Mednarodnega sveta za žito. Cene so se ob invaziji Rusije v Ukrajini znatno povečale in so do maja 2022 ostale visoke. Konec maja so bili vzpostavljeni solidarnostni koridorji in od takrat so se cene začele zniževati. Julija 2022 se je začela izvajati črnomorska pobuda za žito. Cene so septembra in oktobra 2022 začele rahlo rasti, novembra in decembra 2022 pa so ponovno padle. Od takrat so se cene še naprej postopno zniževale z nekaterimi nihanji. Vendar so se cene ponovno dvignile, ko je Rusija julija 2023 napovedala, da bo odstopila od pobude. Cenovna negotovost ostaja.
Ohranjanje ukrajinskega pretoka žita je še naprej ključno za svetovno prehransko varnost.