"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za ekonomske in finančne zadeve, 15. marec 2022
Glavni rezultati
Sankcije proti Rusiji
Ministrice in ministri za gospodarstvo in finance so na delovnem zajtrku razpravljali o gospodarskih in finančnih posledicahsankcij, uvedenih proti Rusiji po neizzvani in neupravičeni vojaški invaziji v Ukrajini. Razpravljali so o trenutnem stanju izvajanja in posledicah tistih sankcij, ki spadajo v njihovo pristojnost.
Sankcije, ki smo jih sprejeli, močno vplivajo na rusko gospodarstvo. Povzročile so kaos v ruskem finančnem sistemu in ohromile rusko centralno banko. S sankcijami smo zagotovili, da Putinov režim začenja plačevati ceno za vojaško agresijo. Pripravljeni smo sprejeti dopolnilne sankcije, če bi bilo to potrebno. Kar zadeva zaščito naših gospodarstev, si želimo tesnega usklajevanja na evropski ravni kot med krizo zaradi COVID-19.
Bruno Le Maire, francoski minister za gospodarstvo, finance in okrevanje
Ministri in ministrice EU za gospodarstvo in finance pozorno spremljajo razvoj dogodkov. Skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko so 25. februarja dali izjavo, v kateri so izpostavili enotnost, se zavezali, da bodo preučili vse možne sankcije, ter izrazili voljo za okrepitev ekonomske neodvisnosti Evrope.
Ministrice in ministri EU za gospodarstvo in finance so imeli 2. marca neformalno videokonferenco, ki je bila v celoti posvečena razpravi o sankcijah. Države članice so se dogovorile, da bodo sprejele nadaljnje ukrepe za preprečitev izogibanja sankcijam. Od takrat je Svet sprejel dodatne svežnje sankcij, tudi za kriptosredstva.
Svet je danes dosegel dogovor (splošni pristop) glede uredbe o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, ki je eden od ključnih elementov svežnja Evropske unije „Pripravljeni na 55“.
Glavni cilj tega okoljskega ukrepa je preprečiti selitev virov CO2. Hkrati bo partnerske države spodbudil k vzpostavitvi politik oblikovanja cen ogljika za boj proti podnebnim spremembam.
V ta namen je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) usmerjen v uvoz ogljično intenzivnih proizvodov, pri čemer se v celoti spoštujejo pravila mednarodne trgovine, da se prepreči izničenje prizadevanj EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, do česar bi prišlo z uvozom proizvodov, proizvedenih v tretjih državah, kjer so politike na področju podnebnih sprememb manj ambiciozne kot v Evropski uniji. Mehanizem bo hkrati pomagal preprečiti selitev proizvodnje ali uvoz ogljično intenzivnih proizvodov.
Dogovor, ki je bil v Svetu dosežen glede mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, pomeni zmago za evropsko podnebno politiko. S tem bomo pridobili orodje za pospešitev razogljičenja naše industrije, obenem pa tudi za njeno zaščito pred podjetji iz držav z manj ambicioznimi podnebnimi cilji. Dogovor bo spodbudil tudi druge države, da postanejo bolj trajnostne in oddajajo manj emisij. Ta mehanizem je nenazadnje izraz naše ambiciozne evropske strategije za pospešitev energetske neodvisnosti Evrope.
Bruno Le Maire, francoski minister za gospodarstvo, finance in okrevanje
Svet mora še vedno doseči zadosten napredek pri številnih vprašanjih, ki so tesno povezanas CBAM, vendar niso del osnutka pravnega besedila uredbe o CBAM. To zadeva zlasti postopno opuščanje brezplačno dodeljenih pravic industrijskim sektorjem, vključenih v CBAM, ki so bile vzpostavljene z direktivo o EU ETS, in ustrezne rešitve vprašanja omejevanja morebitne selitve virov CO2, povezane z izvozom, da se zagotovijo gospodarska učinkovitost, okoljska celovitost in združljivost CBAM s pravili STO.
Ko bo v Svetu dosežen zadosten napredek, bo Svet začel pogajanja z Evropskim parlamentom, potem ko bo ta sprejel svoje stališče.
Obdavčitev dohodkov pravnih oseb: pravična in učinkovita obdavčitev multinacionalnih skupin
Države članice so dosegle napredek pri doseganju dogovora o direktivi, ki jo je Evropska komisija predstavila decembra 2021. Cilj je izvajanje minimalne davčne stopnje, določene z mednarodno davčno reformo OECD, na ravni EU.
Z učinkovitim izvajanjem direktive „steber 2“ naj bi se omejilo tekmovanje v zniževanju stopenj davka od dohodkov pravnih oseb. Velike mednarodne družbe s skupnim letnim prometom v znesku najmanj 750 milijonov EUR bodo obdavčene po minimalni stopnji 15 %. Z novimi pravili naj bi zmanjšali nevarnost erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter zagotovili, da bodo največje mednarodne skupine plačevale dogovorjeno globalno minimalno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb.
V zvezi z direktivo o minimalni obdavčitvi smo dosegli velik napredek. Bližamo se sprejetju dogovora, s katerim bi končali tekmovanje v zniževanju standardov na tem področju. Mednarodna podjetja bodo morala po vsem svetu plačati najmanj 15 % davkov.
Bruno Le Maire, francoski minister za gospodarstvo, finance in okrevanje
Pregled ekonomskega upravljanja in fiskalne smernice
Komisija je predstavila svoje fiskalne smernice za leto 2023, ki naj bi državam članicam pomagale pri pripravi njihovih programov za stabilnost in konvergenčnih programov, ki naj bi bili predloženi aprila. Evroskupina je v odziv na to včeraj dala izjavo.
Komisija je poročala tudi o trenutnem stanju pregleda ekonomskega upravljanja po opravljenem javnem posvetovanju in razpravah z državami članicami v okviru ustreznega odbora.
Poročilo o neformalnem srečanju voditeljev in voditeljic držav ali vlad 10. in 11. marca 2022 v Versaillesu
Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo o glavnih rezultatih neformalnega srečanja voditeljev in voditeljic držav ali vlad 10. in 11. marca 2022 v Versaillesu.
Svet je prvič sprejel sklepe o izvoznih kreditih, ki uvajajo tri pomembne izboljšave.
Prvič, države članice zavezujejo, da svoje politike izvoznih kreditov prilagodijo ciljem boja proti podnebnim spremembam. Ta napredek neposredno odraža dinamiko, ki jo je aprila 2021 sprožila Francija s koalicijo „Export Finance for Future“, katere zaveze zdaj prevzemajo vse države članice EU. Drugič, ti sklepi krepijo odločnost EU na mednarodnem prizorišču, in sicer s prizadevanji za posodobitev pravil o izvoznih kreditih v OECD. Tretjič, na podlagi dela, ki ga je Evropska komisija opravila v zvezi s pregledom trgovinske politike, ti sklepi postavljajo temelje za novo strategijo EU za izvozne kredite, v zvezi s katero se bo začela faza poglobljene diagnoze potreb.
Svet je sprejel sklepe o izvajanju svežnja za e-trgovanje. Sveženj o DDV za e-trgovanje je začel veljati 1. julija 2021. Z njim se spreminja zakonodaja o DDV, da bi se odpravile ovire za čezmejno spletno prodajo in obravnavali izzivi, ki izhajajo iz ureditev DDV za prodajo blaga na daljavo in opravljanje storitev med podjetji in potrošniki ter za uvoz pošiljk majhne vrednosti.
Sankcije, ki smo jih sprejeli, močno vplivajo na rusko gospodarstvo. Povzročile so kaos v ruskem finančnem sistemu in ohromile rusko centralno banko. S sankcijami smo zagotovili, da Putinov režim začenja plačevati ceno za vojaško agresijo. Pripravljeni smo sprejeti dopolnilne sankcije, če bi bilo to potrebno. Kar zadeva zaščito naših gospodarstev, si želimo tesnega usklajevanja na evropski ravni kot med krizo zaradi COVID-19.